kako gledati na današnji svet?

Spoštovani gospod Igor!

V vašem pisanju sem našla kar nekaj odgovorov na moja vprašanja, so take vrste, da človeka pomirijo. To mi je zelo všeč, le tako naprej prosim!
Morda se vam bodo moja vprašanja zdela otroška, pa kaj, ko pa sem res en velik zvedav otrok, in ker sama ne najdem odgovorov, kar vpijam kot goba informacije okoli sebe. Problem je, da me zelo redke knjige in odgovori prepričajo…
Torej lepo prosim za vaše mnenje glede, oz. kako naj gledamo na

1. Vojne;umiranje otrok, poboji tisočih,…
Vsako življanje naj bi bilo sveto in samo življenje je pomembno…
Saj vem, da naj bi se s tem uravnavalo število prebivalcev na svetu, vem, da bogatijo vodilni ljudje na račun trgovanja z orožjem,…
Ampak vseeno, ne morem tako hladno gledati na te zadeve. Kam potem gre človeštvo? Bo zmagala strpnost, povezanost ljudi, ljubezen?
Kako naj jaz brez občutka krivde objamem moja otroka, ko pa jih je danes toliko umrlo, bilo posiljenih, stradajo,… Verjamem v Boga in njegov načrt, ampak ga ne razumem in imam željo vsaj malo razumeti…

2. Okolje, živali, rastline;vsi vemo, da jih uničujemo, pa jih ne nehamo, ne zmoremo, zaradi načina življenja. Tudi oni so bitja z dušo, pa nimajo nobene možnosti braniti se. Kako gledati na to? Je res le nam namenjeno, da poselimo planet in čimveč divjih bitij izbrišemo? Ne vem če bi hotela živeti v takem svetu!
Pravijo, da bomo nekoč spoznali, da smo vsi eno in bo dobro prevladalo…
Sama se oklepam tega, pa vendar me tako zelo boli, ko spet slišim o grozotah…Se opravičujem za roman a mogla sem dat ven iz sebe, upam da na pravem mestu…
Lp

Včasih se nam zdijo čudna pota Gospodova. Težko jih razumemo in jih tolmačimo. A zakaj si jih sploh želimo tolmačiti? Ne zaupamo Najvišjemu? Ne verjamemo, da so izkušnje, ki nam jih je namenil edina pot do spoznanja, razsvetljenja in uresničitve. Karmični dolgovi ali potreba po izkušnjah naših duš nas nemalokrat pripelje v velike skušnjave, v velike nevarnosti, v nerazumljive situacije, v katerih nerazumljivo trpimo. A brez teh izkušenj naša duša izveče največ za svojo osvoboditev.

Zavedajmo se molitve Matere Tereze: ” Zavedaj se, da si v vsakem trenutku točno tam, kjer moraš biti. Moč vere ti bo pomagala!” Zaupajmo v Božanski načrt in se zavejmo svoje majhnosti in nepomembnosti pred veličino naše duše in Njegovimi izzivi, ki jih postavlja pred nas. S svojimi deli, obnaanjem in razmišljanjem dokazujmo, da smo razumeli sporočilo, da zaupamo v Njegov načrt in, da predvsem verjamemo Vanj!

Seveda oa se moramo zavedati svojega poetja, ko delamo slabo. Slabo sebi, slabo sočloveku, slabo vsem živim bitjem okoli nas, slabo zanamcem in slabo naravi. Vse to ustvarja karmične dolgova, ki jih bo naša duša morala odslužiti na svoji poti do spoznanja, razsvetljenja in uresničitve. Predvsem pa se zavedajmo, da se določeno obdobje počasi zaključuje, kar je očitno iz velike potrebe duš po inkarnaciji in iz velikih preiskušenj, pred katere smo postavljeni vsak dan. Vse duše se ne bodo združile s svojimi komplementarnimi energijami in morda ne bodo nikoli uresničene. Obsojene na večno blodenje v praznem prostoru in večno razm9šljanje o priložnostih, ki so jih zamudile.

Pa vendar, vse je popolno. Zaupajmo, da je tudi to popolno ali del popolnosti. Iz popolnega se rojeva samo popolno in, če popolnemu odvzamemo prav vse popolno, ostane samo………..POPOLNO!