Kako fino bi bilo biti gluh
Nedvomno so določene prednosti, če ne slišiš.
Sam imam to srečo, da ko nekaj ne želim slišati, izklopim aparat.
In to je super za moje živce.
Vendar,
gluhost prinese toliko problemov, teže se izobražuješ, komunicirati ne moreš, tudi ko bi želel, pa še pri jobu so težave.
Bi rekel, da je bolje da slišiš.
Probleme moraš reševati drugače.
Ne se zatekat v gluhost, opoj, ampak stvari reševat.
Glede glazbe staršev imaš lahko wokman in poslušaš svojo glasbo.
Glede ostalega bi ti pa predlagal, da stvari razčistiš; najprej sama s seboj.
Vprašaj se kaj je na stvari.
Mogoče pa ni kriva samo okolica in si težka. Da vsakemu zavre ob tvojem načinu.
Namreč, običajno je krivda deljena.
Bi ti pa dal svoj svet:
Svet začni spreminjati pri sebi. Večina reči v tvojem okolju je močno v zvezi s tabo. Z značajem, obnašanjem, dejanji. In če sebe pošlihtaš, boš v znatni meri spremenila okolico.
Človek mora met malk tud posluh za okolico, ne sam zase. In so mu vsi ostali krivi.
SAam je pa tako fejst.
Skratka razčisti.
Skratka, raj ne bit gluh(a).
Nedvomno ni rešitev za vse gluhe.
Meni zelo pomaga. Žal se zadnje čase nekaj slabša.
Možnosti sta dve:
1. Aparat je star že 6let in morda procesor peša. Dobil sem starega iz popravila in vprašanje je, kako je moj predhodnik nanj pazil.
2. Lahko pa da se meni v buči stanje slabša.
Upam, da je prvo in da je pač začel procesor jecljati. Kdor ve kaj je jeclane.
Verjetno je razpon tega koliko vsadek pomaga zelo širok.
Nekomu povsem pomaga, drugemu skoraj nič.
Žal je vtapljajočemu vsaka bilka pomembna.
Zato je važno že da slišiš zvonec, avtomobilsko hupo, avto, če nekdo vpije da pazi…
Skratka, živlejne je tako nevarno da je zaznavanje slušnih opozoril zelo pomembno.
Nadalje ti lahko pomaga pri odčitavanju z ustnic. Vsaj nam ki nas nihče ni v to uvajal.
Vam pa kar povem, da uživam, ko snamem aparat dol in namerno nočem nikogar slišat.
Dol mi visi, kar govorijo.
Rabim ga le za službo in nujno komunikacijo.
Aja, tudi za poslušanje glasbe.
Se pa ne strinjam, da se širi o tem neresnice, da se zavaja, da se kaznuje oz odrinja tiste, ki imajo vsadek.
In
sem za implantiranje v prvih letih.
Da se razvije govor, možgani, da gre otrok v mejnstrim izobraževanja;
čeprav je še vedno gluh.
Pozdrav vsem.
Verjemi, da to ne drži. Če nečesa nočeš poslušati se pač odstrani iz prostora, si odmisli soljudi, se umakni, kajti biti gluh pomeni da ne slišiš peti ptičkov, ne slišiš šumenja listov, ne slišiš škripanja snega, ne slišiš otrok, ko ti hočejo kaj povedati, ne slišiš kaj govorijo kolegi v družbi, ne moreš normalno komunicirati po telefonu, ne razumeš kaj ti hoče dopovedati policaj na cesti, ne slišiš kdaj te pokličejo k zdravniku …………… ne vem, če si kdaj razmišljala tako. Starši se nehajo kregati, ali pa je to njihov problem. Tudi gluh čutiš da nekaj ni ok, vidiš. Saj je vedno prisotna mimika. Skratka, biti gluh zato da zbežiš od problemov vsekakor ni rešitev. Bodi vesela da slišiš, četudi kreganje staršev, slej ko prej bo minilo. Gluh pa pomeni to ostati do konca življenja /ja seveda sem in tja se da to še rešiti, toda nikoli ni več 100%, kajti ko si odstraniš aparate, si sicer v svetu tišine, toda misli še vedno ostanejo. In ponavadi so naše misli, smo mi sami tisti, ki si delamo težave. Uživaj v poslušanju.
Klavdij(a), ne se norca delat iz telesnih disfunkcij.
Ko boš enkrat gluh/-a, ne vem če ti bo fajn ne slišati tvoje najljubše melodije, ali glas tvojega rojenega otroka, glas parnterja, melodije narave, ptičjega žvrgolenja, pogovora z drugimi, sodelovanja z družbo, zvoka, ki opozarja na nevarnost ali gledanja TV vsebine s slovenskim jezikom, brez prevoda. Sirene rešilca,…
Mogoče bi pa jaz lahko rekla, kok je fajn bit tok glup in umsko slep, da ne vidiš drugega kot samo sebe in gromozanskih težav kot je poslušanje starševsko teženje (maš srečo, da so vsj živi) in se mi ni treba ukvarjati z resnimi zadevami.
Kriza….kaj eni pišejo