Imam težavo, ki ji sam nisem kos. Z dekletom sva skupaj 5 let. Sedaj sva oba končala šolanje in začela delati na takih delovnih mestih, ki sama po sebi zahtevajo sedenje. Sam sem kot študent zelo veliko delal prek študentskega servisa – večinoma fizična dela. Takrat mi je to zelo ustrezalo. Veliko sem se gibal, bil sem v zelo dobri fizični kondiciji. Z dekletom sva približno enkrat na mesec šla na kakšen sprehod v naravo – to je pa bilo tudi vse kar se najine rekreacije tiče. Sedaj pa sva oba v službi kjer se popolnoma nič ne gibljeva (če odštejem sprehode do kavnega avtomata in nazaj). Ko ji omenim, da bi bilo za naju dobro malo več gibanja poslušam samo izgovore o tem da ni časa, da ima delo za službo (tudi med vikendi)…Vem da je morda to posledica mojih dejanj v preteklosti (trmasto vztrajanje o stvareh za katere sem mislil da so 100 % pravilne – tudi kar se tiče rekreacije). Zanima me kako naj oz kaj naj naredim, kako naj vso stvar predstavim, da ne bo dobivala popolnega odpora do rekreacije (ona ima prekomerno težo, sam pa se nekako trudim da ohranjam linijo samo s prehrano). Cilj mi je znan….samo poti ne najdem

vstrajajta, nihče se ne rodi pameten, in največja modrost, kadar si lahko priznaš svoje napake in jih popraviš.

primož

V čem je problem. Ali noče nikamor iti ali noče iti s teboj?

Ne znam si predstavljati, da par, ki je skupaj 5 let, ki načrtuje skupno prihodnost, verjetno v povezavi z njo tudi otroke, ne hodi skupaj na izlete, ne čuti potrebe po tem, da bi kam skupaj šla, da bi skupaj uživala proste trenutke. Nerazumljivo se mi zdi da, če jo povabiš na izlet, noče iti s teboj in se zgovarja na delo. Če sedaj noče, kaj bo jutri, drugo leto, ….

Mislim, da se morata vidva o nečem temeljito pogovoriti.

TI pojdi in se rekreiraj. saj prav da sta skupaj, da se imata rada, kar pa ne pomeni da imata o določenih stvareh različno mnenje.

In ti moraš poslušati sebe. Morda pa se ti kdaj priključi, ko vidi kako vstrajen si.

V glavnem, ti se rekreiraj, ona pa kot želi.

Pozdravljen Aljaž,

Verjemi mi: Tam, kjer je volja, je tudi pot. Glavno je – da vidiš cilj, samo premikaj se naprej korak za korakom, pa BO!

Tudi jaz imam podobno službo kot vidva (od pisalne mize do kavnega avtomata, do WC in nazaj). Pa sem se zaradi tega prenehala sekirat, ker je itak vseeno – služba je pač služba. Saj si vendar lahko drugače pomagata. Jaz vsako jutro pred službo telovadim po 15 min, nato tuš, potem se oblečem, spijem čaj in preberem en odlomek iz “moje” knjige. Rezultat? Zelo dobro se počutim. Pa tudi zvečer: Če je le možno, si vzamem eno urco in grem na igrišče, kjer tečem. Pa nimam posebnih težav s kilogrami, to delam za psihofizično kondicijo. Super je!

Prepričana sem, da bo vama uspelo, saj sta vendar dva, ki si lahko drug drugemu dajeta vzpodbudo (saj veš, da smo včasih malo leni in se nam ne da).

LPS.

Pozdravljen Aljaž,

Verjemi mi: Tam, kjer je volja, je tudi pot. Glavno je – da vidiš cilj, samo premikaj se naprej korak za korakom, pa BO!

Tudi jaz imam podobno službo kot vidva (od pisalne mize do kavnega avtomata, do WC in nazaj). Pa sem se zaradi tega prenehala sekirat, ker je itak vseeno – služba je pač služba. Saj si vendar lahko drugače pomagata. Jaz vsako jutro pred službo telovadim po 15 min, nato tuš, potem se oblečem, spijem čaj in preberem en odlomek iz “moje” knjige. Rezultat? Zelo dobro se počutim. Pa tudi zvečer: Če je le možno, si vzamem eno urco in grem na igrišče, kjer tečem. Pa nimam posebnih težav s kilogrami, to delam za psihofizično kondicijo. Super je!

Prepričana sem, da bo vama uspelo, saj sta vendar dva, ki si lahko drug drugemu dajeta vzpodbudo (saj veš, da smo včasih malo leni in se nam ne da).

LPS.

Najboljši način je – z lastnim zgledom. Obleči trenirke in pojdi tečt ali se vpiši na fitnes ali kar ti pač ustreza. Sam.
Ko bo videla sijajne učinke, ki jih prinese gibanje ( tudi psihične), se ti bo sama pridružila, verjemi.

Uh, zoprna stvar. Jaz sem imel s svojo bivšo partnerko precej podoben problem. Meni rekreacija, pa hribi, narava,… veliko pomeni, njej pa verbalno tudi. Ampak, ko je bilo potrebno iti v akcijo je bilo vedno nekaj narobe, ali predaleč, ali prehitro ali prestrmo. Tako, da je bil to stalni vir prepirov, zamer. Ko sva se pogovarjala o tem, mi je rekla, da jo je sram pred drugimi, ker ne bo nikoli dovolj suverena v tem.
Verjetno zna biti to res problem za ljudi, ki želijo biti v stvareh, ki se jih lotijo, najboljši-perfektni. Ko potem ugotovijo, da nimajo predispozicij za to, oziroma, da se je potrebno preveč mučiti, razglasijo stvar za nezanimivo ali pa ne najdejo časa zanjo.
Mogoče bi se kazalo pogovoriti ali je tudi v vajinem primeru še kaj drugega zadaj. Mogoče ima občutek, da ne bo zmogla tistega, kar ti pričakuješ od nje.

Sama sem imela ravno obraten primer. Začela sem hodit v hribe, naredila izpit za alpinistko. Rezultat? Šla sva narazen… ker ni razumel. Torej, ne gre le za klasično “žensko” varjanto takoimenovane blagorečene telesne otopelosti.
Če ne gre drugače, ti predlagam krut, vendar učinkovit nasvet. Ko kam gresta (upam, da “tvoja” vsaj to zmore), ji namigni za kako mimojdočo, ki ti je všeč v stilu, kako lepo grajena je. Vsako normalno bi to skurilo. Če je ne bo, je problem morda nekje drugje. Po svoje jo razumem. Ali pa tudi ne…

Jaz jo razumem, ker imam tudi sam odpor…sicer če bi mi mož prav ponudil, da se skupaj ukvarjava s kako rekreacijo…bi bilo lažje, tako pa on popoldne , doma kaj fizičnega postori, jaz ostajam pa v hiši, z otroki, ko gresta pa spat…sem pa tudi jaz utrujena in se mi ne da…
Mislim, da boš tvojo deklico lažje zdaj kam spravil, ker ko bodo še otroci, bo izgovorov še več. Naj ona predlaga obliko rekreacije, ker če bi meni rekel alpinizem…bi ušla, ali košarko in odbojko, tega tudi ne maram….mislim da mora ona povedati kaj ji ustreza.

Predlog, da ji pokaži kakšno lepo grajeno…mislim da je to napaka, ker mene bi samo še odvrnil od rekreacije, ker bi si razlagala, da me drugače pa nebi maral, če ne bom takšna in takšna…jaz bi bila jezna in nebi hotela sodelovat s tabo ampak bi pojedla še kaj , pa čeprav bi vedela da škodim samo sebi…takšna sem…mislim da je tvoja tudi en tak primerek kot jaz.
Potrudi se, ne sili je, ker mislim da ji manjka spodbude, pa noče priznati, ker ve, da imaš prav….