Pozdravljeni!

Ker sem se znašla v stiski in brezihodni situaciji vas prosim za nasvet kako neki uradni instituciji(CSD,PP,Sodišče…) dokazati da ima moja mama MOM???
Stara sem 33 let in zadnjih 15 let opažam točno takšne simptome pri svoji mami.Z očetom sta se razšla,ker ni zdržal.Sedaj pa zadnih 13 let trpinči mene in zadnjih 10 let tudi moje 3 hčerkice.Neznostno je.Zadeva je prišla tako daleč,da imam opravke zaradi nje na sodišču,CSDju,PP itd.Na CADju sem jim podrobno opisovala vse dogodke in simptome,a menim da niso razumeli oz.uvideli,da je bolna!Naj omenim,da je bila 3-5 krat že ambulantno pri psihiatru,kjer so jo na moje začudenje zdravili pod diagnozo DEPRESIJA! 🙁

Prosim za pomoč.

Hvala!

Pozdravljeni!

Mnogo med nami ima MOM mamo, vendar nismo strokovnjaki in vam težko ponudimo strokovne nasvete, tu lahko dobite le podporo in morda tudi kakšno koristno informacijo. Čarobne palčke, ki bi z enim samim zamahom spremenila situacijo nimamo. Takšne stvari se rešujejo dolgo in zahtevajo ne samo sodelovanje inštitucij, temveč tudi naše lastno angažiranje, da se soočimo tudi sami s seboj.

Tudi diagnozo lahko postavljajo samo strokovnjaki in dostikrat se zgodi, da MOM ne prepoznajo, poleg tega je MOM dostikrat pridružena še kakšna druga težava in depresija je pogosta. Nobeden ne more kar tako vplivati na intštiucije, da postavi diganozo. V postopku dodeljevanja skrbništva ali v nekaterih postopkih na sodišču, pa se lahko zahteva izvedenca, ki lahko postavi določena mnenja ali diagnoze. Vendar, tudi če bi diagnozo vaša mama dobila, to še ne pomeni, da bi se kaj bistveno spremenilo. Uradne inštitucije lahko reagirajo na podlagi dejanj nekega posameznika, ne zgolj na podlagi diagnoz ( razen če gre za takšne, kjer lahko življensko ogroža sebe ali druge)

Vem, da je lahko zelo hudo, če nekdo proti tebi vodi kampanijo obrekovanja, obtoževanja ali česarkoli podobnega, vendar je edino, s čimer se lahko borite proti temu resnica. Največje orožje pa ste vi sama. Ne vem kakšna je vaša situacija, vendar pravite, da trpinčenje vaše mame traja že 13 let. Morda bi bilo dobro, da bi tudi sama poiskala storkovno pomoč, ki bi vam pomagala, da vidite ,zakaj ste tudi sama dopustila, da to tako dolgo dogaja, kako lahko postavite meje vedenju in dejanjem vaše mame in kako najbolje odreagirati, da vas ne more več postaviti v kot.

Ne glede na to, kakšne spetke počne vaša mama ( in momovci so lahko tu izredno kreativni) vam ne morejo kar tako, brez kakrkšnih koli dokazov odvzeti otroka , še posebej ne v naši kulturi, ki večinoma preferira mame pred očeti in to tudi v primerih, ko je oče bolj primeren skrbnik. Prav tako vas ne bo policija kar tako obtožila stvari, ki jih niste storili, saj so za to potrebni trdni dokazi. Res pa je, da četudi je pravica na vaši strani, da so lahko postopki, ki jih poskuša sprožiti nekdo, ki vam želi škodovati, lahko izjemno težki, boleči in da se vam lahko od vseh lažnih obtožb že meša. Pa tudi, da lahko zaradi tega reagirate tako burno, da s tem nehote potrdite obtoževanja vaše mame. Vendar, kot sem rekla, če proti vam nimajo dokazov, potem se bodo stvari verjeno uredile, čeprav bo morda trajalo zelo dolgo. Zato vam še enkrat svetujem, da si poiščete dobrega terapevta, ki vam bo pomagal, da boste čez to šli lažje in z manj stranskimi posledicami.

Upam, da sem vam s čim pomagala.
GittaAna

PS: Prosila bi vas, če ne uporabljate velikih črk,saj to na internetu velja kot kričanje. Verjamem, da je vaša situacija težka, vendar ima vsak na tem forumu svoje težave in bi bilo težko prebirati sporočila, če bi bila vsa natisnjena z velikimi črkami in če bi vsak isto sporočilo dal v tri različne teme.

Tudi jaz imam v družini brata, ki ima že več let MOM. Zadeve so šle že tako daleč, da hodimo samo po sodiščih. Na CSD, policiji in sodiščih imamo grozne težave s tem, da se dokaže resnica. On vse po vrsti prepričuje s svojimi lažmi, ki pa žal ni tako. Je ogromno nasilja tako psihičnega, fizičnega, verbalnega. On je nasilen a, ker ne vidi rešitve sam prijavlja laži na vse načine. Za štirimi stenami si sam in kako lahko dokažeš, da imaš prav, da se izvaja nasilje. Prišlo je že tako daleč, da je že obsojen a pogojno. Nasilen je do domačih in sosedov. Kljub vsemu še kar nadaljuje in nič ne kaže konec vsemu temu.
Zanima me kakšne so možnosti svojcev proti taki osebi, da bi se na sodišču doseglo odvzeti mu polovično opravilno sposobnost. Zadeve tako zaostruje pri delitvi hiše, saj zahteva naj se podre določen del, ki je bil zgrajen na črno. Na CSD smo že poizkušali niso pristojni, na policiji tudi ne, njegova zdravnica ne more ukrepati, ker ne hodi nič k njej. Na sodišču ima BPP in kar vlaga tožbe ti se pa brani, daje ovadbe in to lažne in ponovno se brani .. Ne razumem, da odvetnik kar vlaga tožbe, čeprav vidi kakšna je situacija. Ne vidim rešitve. Vsi smo se umaknili od njega in zadeve rešujemo iz daljave. Sosedje še vedno trpijo, ker jim nagaja, dela razno škodo. Hiša je še v delitvenem postopku in se noče nič dogovorit. Na sodišču postavlja take pogoje, da so nerazumni.
Vem, da je najpomembneje, da nismo več skupaj a kaj ko nas sploh ne pusti, da še pridemo v svojo hišo. Veliko smo se naučili, da je najpomembnejše umakniti se od take osebe a on resnično ne more brez nas. Saj nas zasleduje, nadzira, žali…
Prosim za kakšen nasvet kako lahko ustavimo takega človeka.

Lep pozdrav

Pozdravljena Zupy!
Situacija, ki jo opisujete je res težka in kolikor poznam tako “naporne” ljudi vam verjetno jemlje tone energije in vam nagaja kjerkoli more. Verjetno se vam zdi krivično ( vsaj meni bi se) da se morate vsi skupaj ukvarjati s takšnim človekom, še posebej, če izkorišča vse pravne in instucionalne možnosti, ki jih ima.

Sama sicer nisem strokovnjak, tako da bom napisala zgolj svoje mnenje. Poleg tega se tako zaplene situacije lahko rešujejo zgolj na konkrenih zadevah in dvomim, da lahko zgolj splošni nasveti dosti pomagajo. Ampak vseeno:

Glede na dejanja vašega brata je dejstvo, da gre za motenega človeka, vendar kakšna motna je in ali je to MOM, ne vem. MOM je zgolj najbolj pogosta od osebnostnih motnej, obstaja jih še mnogo in za večino je značilno, da so bolj problematične za okolico takšne osebe, kot za tistega, ki jo ima. Vendar, tudi če ne veš za pravo diagnozo lahko odreagiraš na dejanja.

Proti manipulativni osebi, ki izkorišča slabosti, šibkosti drugih ali pa zgolj pravni sistem ( ali kakšne druge) ker se mu v glavi nekaj čudnega dogaja ali pa je zgolj zloben ali sociopat, rabiš res veliko vedeti, kako z manipulativnimi ljudmi, dobro moraš poznati sebe, svoje šibkosti in svoje možnosti, pripraviti moraš dobro strategijo in se jo dosledno držati. Že če se sam soočaš s tem je izredno težko, če je vpleteno veliko ljudi pa skoraj nemogoče, ker je polje manipulacij, ki jih lahko potem takšna oseba zganja res ogromno.

Mislim, da bi moral vsak pri sebi narediti dobro strategijo ( se izobraziti, prebrati čim več stvari, se posvetovati z odvetniki in drugimi strokovnjaki……vendar se sama ne bi zanašala zgolj na osebe v institucijah, temveč bi čim več množnosti poskušala poiskati sama, na internetu lahko najdeš ogromno koristinih podatkov) in se nato svoje strategije dosledno držala. Poskušala bi zbrati še druge, jih povezati, ker samo če bodo nastopili skupaj, bodo res kaj dosegli, drugače se lahko vse skupaj še bolj zaplete. Manipulativni ljudje znajo dobro izkoristiti nesoglasja ali nestrinjanja svojih nasprotnikov. Takšni ljudje uspevajo in naravnost cvetijo v kaosu in zmedi, zato pa se skrijejo v zadnjo mišjo luknjo, kadar na drugi strani začutijo resnično moč , ki jo lahko ustvarite s povezano skupino, poznavanjem zakonov, predpisov, uporabo vseh pravnih možnosti ( za vse to ne rabiš odvetnika, gre pa ogromno časa za raziskovanje in preiskovanje vseh možnosti)

Kar se tiče odvetnikov je škoda izgubljat besed, oni tako služijo denar in takle osebek, kot vaš brat, je za nih čudovit in stalen vir prihodka. Kar lahko storite vi je, da se združite in si skupaj poiščete dobrega odvetnika in naj se onadva bojujeta na fronath, ki so za večino ljudi nerazumljive. Sama bi sicer preučila vse zakone, predpise in karkoli drugega, kjer bi morda našla kakšno rešitev, ker po mojih izkušnjah odvetniki delajo po liniji najmanjšega odpora. Velikokrat tako ne pride do rešitev, čeprav so možne tudi v naši luknjičasti in precej neskladni zakonodaji. Vendar, tako kot on izkorišča določena pravila in zakone jih je mnogo tudi takšnih , ki bi bili vam v prid, če bi jih znali poiskati in uporabiti. Pri ljudeh z osebnostno motnjo popoln odvzem opravilne sposobnost ni možen, saj se znajdejo v življenju ( včasih še preveč) , včasih je možen delen odvzem opravilnosti ( za napotitev na obvezno zdravljenje ali v dom…) dvomim pa, da bi lahko dobili odvzem opravilne zato, da bi vam nehal težiti. Kdaj je možen odvzem in za kakšne primere , kakšni so postopki, lahko najdete tudi na spletu.

Kar se tiče socialne….oni se mi zdi, da niso pristojni za skoraj ničesar več, kot za pisanje potrdil ali odločb in če gre za res hude stvari se malo zmigajo. Če poznate njihove dolžnosti, predpise, zakone, pristojnosti , pa tudi kje so vrata od socialne inšpekcije, potem jih lahko pripravite do tega, da delajo tako, kot bi morali. Treba pa se je zavedati, da tudi če bi poskušali delali to, kar naj bi delali, ni dovolj ljudi, denarja, niti nimajo fizično časa, saj jih vlada zasipa s papirologijo, da še to komaj sprocesirajo, kaj šele, da bi se ukvarjali s težavami ljudmi. Vendar imam z njimi tudi dobre izkušnje, še posebej, če se tudi svojci aktivno vključijo in od njih ne pričakujejo nemogočega.

Kar se tiče policije. Četudi brat podaja ovadbe, je zadeva takšna, da mora policist po uradni dolžnosti pri vsaki kazenski ovadbi ( še tako butasti) sprožiti postopek in priti do vas ( ali vi do njega) in opraviti razgovor, vendar se potem oni odločijo ali stvar stoji in če menijo, da je nekaj na tem, potem to predajo tožilstvu, ki se nato odloči ali se bo šlo na sodišče ali ne. Če vidijo, da je vse skupa nebuloza že oni zavržejo vse skpuaj. Zato je verjetno tudi pri vašem bratu tako, da ves čas hodi na policjo, ki mora po uradni dolžnosti ukrepati ( torej vas povabiti na razgovor) potem pa verjeno vse skupaj zavržejo, saj ga verjetno že poznajo in vidijo, da si izmišljuje. Za vas je to verjetno zelo neprijetno, morda za policijo tudi, če ga že poznajo in verjetno vedo, da morajo v akcijo zaradi nekoga, ki nima vse pospravljen v glavi, ampak tako pač je. To kar hočem reči je, da tudi če vas ovaja to ne poomeni, da je zadeva posebej resna ( razen, če ima res kaj v roki)

Kar se tiče črne gradnje jo boste morali , če boste želeli mir pač porušiti. Ne glede na to, koliko neprijetnosti vam bo to povzročilo, že v sami osnovi ni bilo pametno, da se je gradilo na črno, pa četudi so vsi to počeli. Tudi na drugih področjih zagovarjam, da počnemo stvari iz lastnega premisleka in končne odločitve ne glede na to kaj počnejo drugi. In kot sem že rekla manipulativni ljudje dobro vedo, kje so vaše šibke točke in jih znajo spretno izkoriščati.

Kar se sosedov tiče- verjemite, če bi stopili skupaj in zaropotali, bi bil že zdavnaj mir. Ker pa je naša mentaliteta takšna, da se nobeden noče vpletati ali izpostavljati raje trpimo in čakamo, da bo kdo drug to rešil, kot da bi skupaj ukrepali.

Tudi meni se zdi najbolj pomembno, da ste se od njega oddaljili, saj nič, ampak res nič ni vredno, da bi bili ogroženi pa naj bo to fizično ali psihično.

Upam, da sem vam s čim pomagala, vendar kot sem že rekla, takšna situacija je ponavadi tako zapletena, da splošni odgovorni ponavadi ne zadostujejo.

GittaAna

Najlepša hvala za tako izčrpen odgovor GittaAna.
Ogromno sem že prebrala na to temo na netu. Vem, da se ne da moteni osebi vzeti popolne opravilne sposobnoti. Mislila sem samo, če je možno delno glede odločanja na sodišču, ker so njegove odločitve resnično nerazsodne. Njegov odvetnik pa vztraja kot zahteva brat. Še odvetnik pravi, da tožilstvo ni zahtevalo izvedenca psihiatrične stroke pri sojenju kjer je dobil pogojno kazen zaradi nasilja. Najhuje pri vsem je, da njegov odvetnik dela za BPP in njemu je čisto vseeno za vse. Mi smo že čisto brez denarja zaradi dolgih postopkov na sodiščih, kjer se moramo resnično boriti za svoje pravice.
Res je, sosedje se obrnejo raje stran kot, da bi se spuščali v ogenj, ker so potem tudi oni žrtve. Moram pa povedat, da smo z enimi sosedi res stopili skupaj in resnično uspevamo proti bratu. Samo problem je, ker mi vsi plačujemo odvetnike nasilnež pa ne. Zelo je pameten zase to vemo vsi. Najhuje pa je, ker sodelujemo in on je še hujši. Tudi pogojna kazen mu nič ne pomeni. Sedaj nasilje izvaja zelo precizno in potuhnjeno, da mu nič ne moreš. Dela škodo, ko nihče ne vidi, nimaš dokazov, živci pa trpijo.
Na CSD se je kar zmislil in prijavil, da smo vsi nasilni proti njemu in njegovim otrokom. Zraven je potegnil še ženo, kar je še huje. Ona mu naseda in mislim, da je postala ista. Hotela ga je zapustit a je tudi njo prepričal. Nimam besed glede tega. Že takoj na začetku ji je prepovedal stike z nami, tudi otroci ne smejo z nikomer govorit. Skratka hudo, res hudo. O vsem skupaj smo vsa leta obveščali Csd in so samo pisali zapisnike kar smo dožiljali. NI bilo nobenih ukrepov, ker nočejo odgovornosti. Mami so ponudili varno hišo naj se umakne, nasilnežu pa nič. Ko se je resnično umaknila, je bilo za njih opravljeno. V času sojenja, ko je bilo najhujše pa tako zmišljevanje, laži, vsi smo se zarotili proti njemu, verbalno nasilje….smo pa kar vsi postali nasilni do njegove družine.
Še sreča, da nas je več, ki isto doživljamo in lahko gremo pričat proti njemu. Koliko energije smo rabili in jo še rabimo, da to vse prebrodimo. A sedaj, ko je prišlo do zaključkov v nekaterih primerih je olajšanje, ker se resnica postavlja na pravo mesto.
V času sojenja je brat po nalogu CSD obiskoval Društvo za nenasilno komunikacijo. A to mu ni dosti pomagalo, ker ima v sebi toliko sovraštva do vseh, navlake v sebi in šele, ko bi to odmetal bi bilo boljše.
Glede na vse prebrano nimam veliko upanja. Edina rešitev je, da nimaš s takim človekom nič stikov a zaradi nepremičnin še ne bo konec tega. Najbolj pa trpijo sosedje, ker se ne morejo kar izseliti.

V marcu sem bila na predavanju, kjer je bila gostja tudi Dr. Dernovškova. Takrat mi je bilo samo v potrditev, da res nismo mi nori za kar nas ima brat. Bilo je res hudo a sedaj je dosti lažje, ker sem veliko prebrala o tem. Ta forum je pa res zakon. Sedaj sem bolj mirna, ker vidim, da je tega toliko in si sploh nisem mogla predstavljat. Resno sem razmišljala, da moram sama k psihiatru, da bom sploh preživela v tej agoniji. Sedaj sem se kar povzdignila, lažje diham in vsi skupaj smo postali močnejši.
Najhuje mi je bilo, ker je mama tako trpela in sedaj je tudi ona polna energije.

Še enkrat hvala za tale forum in za vse vzpodbudne besede.

Lp
Zupy

Zupy nekaj sem se še spomnila. Rekla si da vas ves čas lažno ovaja in to pri nas velja za kaznivo dejanje. Ena od stvari, ki jih lahko storite je, da ga vi ovadite zaradi lažnih ovadb. Sej ne da, bi ga tako poslali v zapor (čeprav bi sodil tja) amapk takšni ljudje se bojijo moči in se spravljajo samo na tiste, za katere menijo, da so šibkejši od njih. Tako bi mu dali lekcijo in mu pokazali, da si ne more privoščiti prav vsega.

Kar se pa tiče socialne so dolžni ukrepati, če so vpleteni otroci. Če tega niso storili jih prijavite socialni inšpekciji. Četudi se ne bo zgodilo nič ( vsaj navzen ne) bodo tudi oni dobili svoje spročilo in bodo vsaj malo bolj migali.

Spodaj členi zakona:

Kriva ovadba (283. člen KZ-1)

(1) Kdor koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ve, da ga ni storil, se kaznuje z zaporom do dveh let.

(2) Enako se kaznuje, kdor podtakne sledove kaznivega dejanja ali kako drugače povzroči, da se uvede kazenski postopek za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, zoper nekoga, za katerega ve, da ga ni storil.

(3) Kdor se sam naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav ga ni storil, se kaznuje z denarno kaznijo.

(4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje tudi, kdor naznani, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav ve, da tako dejanje ni bilo storjeno, in s tem povzroči, da državni organi začnejo ukrepati.

(5) Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja, se kaznuje z zaporom do treh let.

E
Kazensko ovadbo daste na policijski postaji, potem pa jo oni po opravljenih razgovorih pošljejo na tožilstvo. Potem pa tožilstvo odloči, če gre zadeva na sodišče. Tako da so to do,gotrajni postopki do izreka kazni. Edino na policiji lahko hitro ukrepajo, saj ga povabijo na razgovor.

Res je, te stvari trajajo, vendar če se je to že zgodilo večkrat, lahko vse skupaj zbereš, greš na policijo in oni bodo morali z njim opraviti pogovor ( si lahko mislim, da z veseljem, saj se verjetno zavedajo, da jih on pošilja v akcijo zaradi svojih bolnih idej) in to bo zgolj eno od sporočil, da si ne more vsega privoščiti. Poleg tega, če je teh lažnih ovadb že veliko, bo po vsej verjetnosti ukrepalo tudi tožilstvo.

V vsakem primeru pa bitka s hudo manipulativnim človekom traja kar nekaj časa, tako da četudi bi trajalo mesece, da bi končno vse skupaj prišlo na na sodišče, ki bo odločalo ali je kriv ali ne je velika verjetnost, da bo zadeva še vedno vroča.

To je samo ena od možnosti, da pokažeš kremlje in da ga poskušaš ustaviti vsaj na enem področju. Tudi če opazujemo “velike” preiskave in postopke, se ponavadi vse skupaj sproži na malih stvareh ( jih je tudi lažje dokazati) kot na primeru kar tako na splošno.

če bi bila sama v takšni situaciji kot je Zupy, bi vsekakor poizkusila z vsem, kar bi lahko, dokler se vse skupaj ne bi ustavilo.

GittaAna

Pozdravljeni,

v enem od takšnih primerov sicer nisem bila neposredno udeležena, ga pa iz svoje soseščine poznam zelo dobro. Od prijave na policiji do dejanskega sporcesiranja lahko preteče tudi več let. Sploh, če se MOM začne zatekati h svojim preizkušenim receptom. Torej manipulira, laže, sprevrača besede in dejanja.

Res ga kriminalisti povabijo na pogovor oz. najprej vprašajo, če se čuti sposobnega za pogovor. Če se ne (in običajno se ne) zadevo še malo spravijo v predal. Ko se poklicani končno odloči, da je sposoben, gre na pogovor, seveda vse kategorično zanika in obelodani “sveto resnico”, da on pa že ni nikomur nič žalega storil, ampak so se vsi zarotili proti njemu.

Ok, po uradni dolžnosti policija pošlje vse skupaj na tožilstvo in ti se tudi odločajo nerazumno dolgo, kaj naj s tem počnejo. Potem vložijo obtožnico. Preteče spet precej dragocenega časa preden razpišejo prvo obravnavo. Medtem si MOM opomore, poišče BPP, kot je že navedla avtorica in se začne izogibati obravnavam. Po navadi gre h osebnemu zdravniku in “odglumi totalni kolaps”, kar jim itak vseskozi uspeva. In obravnava je zaradi njegove odsotnosti preložena vsaj za nekaj mesecev.

Medtem žrtve skoraj obubožajo zaradi stroškov odvetnikov, sodnih taks in pokupljenih Persenov forte.

Naj skrajšam: od prijave policiji zaradi nasilja do končanega sprocesiranja petih kazenskih ovadb je v tem konkretnem primeru preteklo 6 let (z besedo: šest).

Izplen: 2 leti zapora, pogojno na dobo petih let. Obrazložitev sodišča: zaradi časovne oddaljenosti in nedvoumno ugotovljenega obžaljovanja obdolženega se mu izreče navedena kazen.

Kaj torej še ostane razen obupa? Bolj malo, če ne veliko razočaranje.

Se strinjam, lahko je cela jeba. Vseeno bi sama vstrajala. Slej ko prej pride do premika tudi v glavah ljudi, tako v javnosti, kot v inštitucijah ( tudi policije, sodišča …itd). Eden od namenov foruma je tudi takšno ozaveščanje :-). Pri nekaterih stvareh je treba pač beton razbijat ( in to dolgo) da se začnejo kočno premikati.
GittaAna

Dobesedno, takim zadevam lahko rečemo “razbijanje betona”… Vendar ga moramo razbiti, ker drugače nas bo beton pokopal…

Strinjam se z GittoAno, da so osebe z MOM za odvetnike lahko redni in zelo dobičkonosen posel, vendar le do neke mere… Tudi odvetniki se gredo to igro le do te meje, ko se na nasprotni strani pojavi odvetnik, ki kaj da nase in ki s svojo stranko pošteno sodeluje. Praksa tudi pove, da se odvetniki, ki opravljajo BPP tudi hitro umaknejo, če na nasprotni strani naletijo na pravega sogovornika. Vsak, ki išče tovrstno pomoč, si mora v prvi vrsti poiskati odvetnika s pozitivnimi referencami, saj tudi teh ni malo. Slovenija je v bistvu vas, ko se v teh zaostrenih razmerah hitro izve tudi za odvetnike – marionete…

Pri tako zaostrenih zadevah, kot jih opisuje Nurse1979 ali Zupy je zelo pomembno, da si beležimo dnevnik dogodkov. To nas sili, da postajamo bolj budni (kar je v takih primerih nujno!) in hkrati čedalje bolj prepričljivi pri razlagi svoje zgodbe, pa naj bo to odvetniku, policiji ali sodišču. (CSD itak ne jemljimo preveč resno!, žal…). Pisanje dnevnika nam tudi služi pri iskanju argumentov in dokazov, saj na sodišču edino ti štejejo. Manipulacije in laži osebe z MOM lahko ovržemo edino z dokazi. Ko začnemo o tem pisati, najdemo običajno veliko zelo tehtnih in prepričljivih dokazov.

Če odvetnika s svojo zgodbo prepričamo, je to običajno dovolj, da nam bo lahko ponudil vso obsežno pomoč, ki jo v takih primerih potrebujemo. V odnosu z odvetnikom pa moramo biti v prvi vrsti tudi sami prepričljivi in hkrati prepričani, da nas razume in da je vešč svojega dela. Če vanj prevečkrat dvomimo, ga je potrebno takoj zamenjati. Storitev pošteno plačamo, zato tu ne sme biti vprašanje ali je ali ni v “naši službi”… Pošten odvetnik stranko ne zavaja, ampak jo raje pouči kaj lahko doseže in česa ne more doseči.

Ugotovitev koliko časa trajajo postopki, predno se zadeva reši pred sodiščem, lahko jemljemo celo za dobro. Zakaj? Sodišče je običajno edina smiselna in žal najbolj učinkovita terapija, da take vagabunde ustavi pri njihovem početju.

Ko je vložena ovadba ali pa tožba zaradi krive ovadbe (priporoča se celo vložitev zasebne tožbe za vsako krivo ovadbo!), to pomeni “demoklejev meč” nad storilcem in ni nič hudega, če ta demoklejev meč kar nekaj časa traja. Le mi moramo biti pri vsej zadevi neomajni in vstrajni… Ne osredotočajmo se preveč na cilj, pomebna je v bistvu pot… Cilj bo poiskalo sodišče, le nad zadevo moramo bedeti, da ne zastara…

Edino razkrikavanje in tehtni dokazi nam lahko odločilno pomagajo na policiji, zlasti pa na sodišču. Sčasoma ob tem lahko spoznamo, da so osebe, ki manipulirajo in lažejo, v bistvu veliki slabiči. To pa ne pomeni, da bodo svoj arzenal negativnosti kar takoj izčrpali… Bistveno pri vsem je, da verjamomo v sebe, da smo z dokazi in aktivnostmi neomajni in prepričljivi ter hkrati po možnosti korak pred njimi. (Ups, to lahko marsikdo tudi zlorabi!… Vendar razkrinkavanje in resnica take osebe hitro razoroži!…).

To je samo par misli in pripomočkov pri razbijanju “betona”… Žal drugače ne gre… Lp Odmev

Pozdravljena GittaAna in Odmev!

Kljub resnosti teme sem se pošteno nasmejala duhovitim opisom.

Dodala bi samo še tole: ne gre samo za razbijane betona, ampak armiranega betona (povzročene težave osebe z MOM). Za tako težaško delo pa potrebuješ dobro “štemar’co” (sposobnega odvetnika).

Vagabundi mi je sicer všeč, ker zveni zelo romantično in posebno. In navsezdanje so ti ljudje res “ene lutalice”, ki vedno nekaj iščejo in bežijo od sebe. Mimogrede pa “bogato popestrijo” še življenje vsem,ki jih spustijo dovolj blizu.

Naredite si dan lep in pazite nase!

Vsem skupaj, ki ste mi odgovorili se iskreno zahvaljujem.
Res je, na sodišču postopki predolgo trajajo, dokazovanje je izredno mučno, ker moraš ponovno vse podoživljati.

Še enkrat resnično hvala za vse odgovore in ta forum je res nekaj najboljšega kar sem zasledila.
Dalo mi je novo moč in voljo do vsega.

Zupy

Spoštovana GittaAna!

Se opravičujem za tako pozen odgovor.Zanima me katerega terapevta mi svetujete?Ali obstaja kakšen na napotnico osebnega zdravnika?Se da morda pridet do dr.Drnovškove ali mi raje svetujete terapevta ne psihiatrinjo?
Naj ob tem omenim še,da sem mati samohrranilka z 3 otroci,ki jih preživljam in si resnično nebi mogla privoščiti plačevat drage terapevtske ure ali skupine za samopomoč…:(

Hvala za vse nasvete iz srca.

lp

Nurse 1979, če pregledaš naslove tem boš našla tudi seznam terapevtov, njihova cena je od 30-50 eu na uro. Napotnico za psihologa lahko dobiš pri osebnem zdravniku ( povej da imaš težave) vendar se mi zdi, da je treba včasih kar čakati , pa še ni nujno, da imaš kakšno koristi od njih, ker niso vsi dobri. Nekaj je takšnih, da bi rabili sami pomoč. Podobno velja tui za psihiatrijo. Vmes pa je nekaj izjemnih tako da če ti nekdo ni v redu poišči koga drugega. Dr. Dernovškova je tako zasedena, da je potrebno na redni termin pri njej čakat več kot pol leta. Obstaja tudi skupina za samopomoč za osebe, ki imajo v bižini MOM, za vse inforamcije piši na [email protected]. Kolikor vem je cena 30 na mesec ( prostor + psihiatrinja, ki skupino vodi) Ne vem če je skupina še odprta za nove člane, se mi pa zdi da je.

Upam, da sem bila v pomoč.
GittaAna