KAKO DO CR
Pozdravljene !
Zanima me ali je kateri uspelo priti do CR, ker se je zelo bala poroda, kajti kot vem ti ga delajo samo zaradi zdravstvenih težav drugače pa ne.
Ne zastopite me napačno, kajti mene ni strah bolečin pri porodu bolj me je strah komplikacij pri otroku, saj pri moji teti je bila punčka zaradi pomanjkanja kisika telesno in duševno zelo prizadeta in prav tako naši sosedi so imeli poškodovanega otroka od komplikacij pri porodu in boljše da vam dalje ne naštevam, ker jih veliko poznam ,kjer je šlo kaj narobe pri porodu. Saj vem, da moram misliti pozitivno, ampak v resnici si ne morem pomagati in mi kar naprej hodijo po glavi črne misli. Na tega otroka sem čakala 3 leta in se borila z neplodnostjo, sedaj pa sem čisto panična in imam še 7 tednov do poroda.
Zanima me ali so kateri odobrili CR samo zaradi pretiranega straha in kako je ta postopek potekal.
LP,
VIHRA 32t 3/7
Vihra,
sama sem imela obe porodni izkušnji – CR in naravni porod. Prvega otroka sem zaradi nožnične vstave rodila s carskim rezom. Moram reči, da mi je bilo všeč, da so se zdravniki odločili za tak poseg, saj me je glede na položaj otročka močno skrbelo kako bo šlo naprej. Pa mi je odtekla voda, odpirala se nisem, fantku je malo ponagajal srček in so me odprli. Rodila sem zdravega fantka, tudi z mano je bilo vse OK. Drugič sem rodila naravno – 15 ur sem bila v porodni – popadki so bili, pa se upočasnili ipd. Me je že pobirala panika, sem hotela carski, pa se zdravnica ni dala. je rekla, da bo šlo naravno. In ko sem “štartala” zares, je šlo pa hitro. Tudi s punčko je bilo vse OK. Moram pa ti reči, da ni primerjave med carskim in naravnim – četudi sem bila tako dolgo v porodni in so me popadki boleli, bi sedaj , ko sem tretjič noseča, raje izbrala naraven porod. Po carskem rezu se mi zdi sem se en mesec sestavljala skupaj, tudi za mamico je lahko bolj rizičen – je le operacija. Po naravni poti pa sem bila čez tri ure kot da ne bi rodila ( z izjemo skelečega šiva, ki pa ni nič v primerjavi z bolečino, s katero se zbudiš po carskem).
Tako, da mislim, da se prepusti zdravnikom. Če bo potreba po carskem, ti ga bodo gotovo naredili. Fino pa je , da nisi v porodni sama, in da se v morebitnih ključnih situacijah mož postavi zate in za malo dete.
Vse dobro ti želim Meta
Po 13 urah muk so mi naredili CR. Kar me je motilo in me moti se zdaj, je to, da tako dolgo cakajo. Ne gre se zaradi mene same, tiste bolecine (pa ceprav takrat peklenske) pozabis takoj. Pac pa te skrbi za otroka.
Moja kolegica se je odlocila za porod v Postojni z epiduralno. Ker se tudi ni odpirala (tako, kot jaz), so ji naredili CR po 5 urah. 8 ur prej, kot meni. Prav tako je rodila z epiduralno in videla svojo zvezdico, ko se je rodila.
Zase vem, da grem naslednjic rodit v Postojno. Ocitno so med porodnisnicami se vedno ful razlike.
Brez panike, misli optimisticno, pa bo vse lepo in prav. lp, M
edina možnost,da prideš do carskega reza ‘na željo’, je da si priskrbiš potrdilo psihologa (v ljubljani je v porodnišnici), v smislu, da se poroda preveč bojiš. napotnico za psihologa ti napiše ginekolog.
tudi s tem potrdilom še vedno ni nujno, da ti bodo ustregli-odvisno kdo bo takrat porodničar, koliko se boš potegnila zase in verjetno tudi od tega, koliko bo ura, ko prideš v porodnišnico (npr. ob 3h zjutraj manj verjetno kot dopoldan).
skratka, če boš zelo vztrajna, ti bo verjetno uspelo, vprašanje pa je, če se splača. tudi sama sem rodila s carskim rezom (zaradi ogroženosti ploda) in res je trajalo kar nekaj časa, da sem se opomogla, tudi dvigati 3 mesece ne smeš čez 5 kg.
Moj mali Aljažek je v medenični vstavi, danes je moj 3 dan čez rok, a si ne želim nič drugega kot to, da bi rodila naravno. S CR in z epiduralno imaš več možnosti, da gre kaj narobe..
Poznam primere, ko je na epiduralni porodnica skoraj izgubila otroka, ker ga ni čutila, ko se je rojeval..
Vsekakor se ti splača malce potrpeti in roditi po naravni poti – po tem je vse lažje; dojenje, rehabilitacija…
LP, Karin
Dvakrat sem rodila. Enkrat normalno vaginalno, drugič pa je bil po večih urah poroda potreben urgenten CR. Ne morem razumeti, zakaj si nekdo pri zdravi pameti želi CR. Mogoče veš, da ti v mehur vbrizgajo plavilo, da bi se videlo, če bi prišlo do prereza mehurja? Veš, da boli kot sam vrag, ko se postalvjaš na noge. Jaz imam še danes, skoraj dve leti po CR mrtev kar obširen kos trebuha. Nič ne čutim. Eden od zapletov, ki se lahko tudi zgodijo pri CR.
Čudovito je roditi in na trebuh dobiti tvoje dete. Pri CR, ga ne dobiš na trebuh, vsa zadeta ga boš prvič videla na intenzivni negi in niti prav si ga ne boš mogla ne ogledati in ne stisniti k sebi.
Srečno!
Rodila sem pred dobrima dvema tednoma. Po 13 urah popadkov, ki so se že od samega začetka pojavljali na manj kot eno minuto in so bili obupno boleči, treh dozah epiduralne, od katere druga ni prijela niti pod razno, tretja pa le relativno, eni uri in pol intravenoznega dodajanja oksitocina in dveh prijemov klisteller (ko se ti porodničar z vso silo vrže na trebuh) in popolni odprtosti, sem prosila za carski rez, ki so mi ga tudi naredili.
V dvajsetih minutah v epiduralni anasteziji!
Na srečo se je vse skupaj odvijalo v tujini, kjer so mi carski rez naredili brez problemov. Na mojo željo bi mi ga že prej, tudi takoj ob prihodu v porodnišnico, ker je porodničar takoj rekel, da imam dolg porodni kanal in da bo “dolga in huda”. Pa ga nisem želela. Zaradi vseh zgodb in zgodbic, ki sem jih prebrala s strani ljudi, ki carskega reza niso poskusili in govorijo le na pamet.
S postelje sem vstala drugi dan, tretji dan sem bila že popolnoma ok, četrti dan sem šla domov in sem popolnoma avtonomna. Rez je dolg cca. 12 cm in se nahaja med sramnimi dlakami (cca. 3 cm pod robom dlakic), ko bo zaceljen, bo popolnoma neviden.
V mehur mi niso dodajali nobenih plavil, res pa je, da sem prvi dan imela kateter. Težav nimam nobenih, rana se celi super, z mehurjem je vse ok, nožnica super.
Če bi še enkrat šla skozi, bi prosila za carski rez TAKOJ ko sem prišla v porodnišnico – tudi če ne bi imela težav, ki sem jih omenila. Na srečo imaš vsaj v tujini možnost izbire. Prav nič ne dvomim, kaj bi izbrala naslednjič!
Pozdravljena,
po moje bi bilo dobro, da se poskušaš prepričat, da je vaginalni porod edini naravni način rojevanja. Poskusi se osredotočit na pozitivne strani takega poroda. Sama sem žal rodila z urgentnim CR pred skoraj mesecem. Pa ne žal zato, ker bi bil CR tako strašen, ampak zato, ker mislim, da sem prikrajšamna za čudovito izkušnjo.
Voda mi je odtekla ob 3 zjutraj, takoj sva šla v LJ porodnišnico, tam v porodno sobo, dogajalo se ni nič. Ob pol devetih sem dobila umetne popadke, porod se je zaresno začel ob 10h. Bolečine – si imela kdaj bolečo menstruacijo? No to je zelo podobno, samo na koncu ko gre zares – 15 minut boli ko hudič.
Meni je pomagalo to, da sem se pri bolečinah osredotočla na dhanje in na to, da sem razmišljala kako mora bit moji tamali. Do sedaj sem jo ful božala, se z njo prijazno pogovarjala, njej je bilo pa v mojem trebuščku udobno, toplo, prek popkovnice je fino dihala, papcala, kakcala. No zdej jo pa od popadkov ful pritiska, stiska, boli, strah jo je. In če bom jaz zdej tle tulila na ves glas, se metala po porodni mizi in zganjala cirkus namesto da bi lepo dihala, bo imela mala še več potplutb in modric, še bolj bo prestrašena od mojega tuljenja, da ne govorimo o tem kako se počuti z vsem tistim mojim adrenalinom, ki ga dobiva po popkovnici…. Meni je pomagalo, kljub temu da mam fuuul nizek prag bolečin in padam v nezavest za vsako malenkost, sem se za mojo tamalo super držala. Če bi me pustili bi rodila in ves čas uspavanko pela – sam da se ne prestraši.
Jaz sem se matrala do treh popoldne, ko so se odločili za CR. V vmesnem času je moja mala dobila na glavo diodo (notranji CTG), pa še kri so ji vzeli 3x – pregled krvnega pH. Tako, da res ne moreš reči, da ne kontrolirajo stanja in kondicije novorojenčka.
Ker se nisem odpirala in zaradi suma ovite popkovnice so mi po 5 urah naredili urgentni CR.
Danes sem vesela, da je bil urgenten in ne elektiven. Zakaj?
Dojila sem takoj, kot bi rodila vaginalno, zelo hitro sem lahko vstala, modrilo sem dobila sredi popadka, tako da nisem nič čutila, maternica se je zelo hitro skrčila….
Glede okrevanja po CR pa tako: po moje je to zelo odvisno od ženske do ženske – jaz sem vstala prvič 3 ure po operaciji in potem vsake 3 ure na WC, vsakič brez bolečin, tretji dan, ko so me preselili iz intenzivne sem že normalno hodila, bolelo me ni nič. Po treh tednih sem imela samo še frišno roza brazgotino. Se pa še vedno pazim, ne dvigam nič težjega od moje Ane, ne telovadim nič razen keglovih vaj in za prečno trebušno. Čakam, da bo G na prvem pregledu rekla da sem zdrava.
Upam, da ti tole kako pomaga. Glavo gor, čim manj o strahu razmišljat in se osredotočit na cilj!!
Vso srečo in čim prijetnejšo porodno izkušnjo (po tvoji izbiri) ti želim
To, da so popadki podobni malo hujši menstrualni bolečini, ne bo držalo. Vsaj zame ne drži.
Bili so obupni in to že od vsega začetka. Če bi mi centimetrske trakove kože trgali s telesa, bi manj bolelo. Bi rada videla, kako bi jih kdo prenašal brez kričanja. Pa imam visok prag bolečine!
Porodničar je rekel, da sem takoj prešla v fazo poroda. Trajala pa je 13 ur!!! Kaj bi brez epiduralne, si ne znam niti predstavljati. Še tako je bolelo kot hudič.
