Kako daleč bo še šla oziroma kako se pred tako osebo zaščititi?
Pred nekaj leti sem spoznala osebo s katero sva postali prijateljici. Že kmalu se mi je zdelo, da laže, ampak, da ima kakšno motnjo nisem niti pomislila. Kasneje je sama začela govorit, da ima MOM.
Vem, da si ustvarja lažne profile na facebooku in dodaja ljudi, tudi mene je že dodala oziroma me kontaktirala pod lažnim imenom. Zdaj pa se mi zdi, da je šla tako daleč, da je začela vdirat v profile. Ne morem reči zagotovo, ampak tak občutek imam. V več kot 10 letih kar sem na facebooku se mi kaj takega še ni dogajalo. Začela so mi izginjati sporočila in objave.
24 ur na dan se ukvarja z drugimi ljudmi in jih nadzoruje. To traja že skoraj ves čas, od kar jo poznam, 2 -3 leta. Približno malo več kot 1 leto pa se dogajajo te čudne stvari na facebooku.
Kako daleč gre lahko taka oseba? Ali sploh kdaj neha? Baje se zdravi že več let, ampak zdravljenje ni uspešno. Baje laže tudi psihiatrom oziroma jih pogosto menja.
Če se pogovarjam z njo mi laže, če jo ignoriram pa poskuša do mene priti na drugačne načine.
Ali osebe z MOM sploh kdaj odnehajo? Seveda, kako je lahko zdravljenje uspešno, če pa se niti za minuto ne posveti sebi, ampak se ves čas ukvarja z drugimi.
Kaj narediti? Ali moram biti res jaz tista, ki bom morala zbrisati svoj profil, da ne bo več mogla priti do mene?
Zihr je zihr… Preveri log-in seznam (kot je
Kar se prekinitve stika s to osebo tiče pa previdno – če imata skupne znance jih lahko z marsičem nalaže, tako kot je tebe.
Tu bi bil zelo zaželen kakšen dober nasvet dr. Zalokar, ker je res težko odnesti celo kožo (ali dovolj celo kožo), zato tudi toliko ljudi ne prekine stika.
Veliko sreče
Hvala vama za odgovore.
Iščem v nastavitvah facebooka možnost kjer bi bile vidne vse prijave, vendar najdem samo kjer so vidne trenutne prijavljene naprave. Se pravi, če se nekdo odjavi ni več vidno, da je bil prijavljen. Vem tudi, da ob prijavi z nove naprave dobiš obvestilo, ampak to obvestilo se lahko zbriše. Torej, če nekdo upravlja z mojimi objavami lahko tudi briše obvestila, opozorila. Ko jaz naslednjič pridem gor tega ne vidim.
Včasih imam celo občutek, da laže, da ima MOM, zato da je lahko v nekem svojem mehurčku kjer ji ni potrebno nič delati in jo drugi pedenajo.
O meni je že lagala okoli in me blatila, tako da to ne bi bilo nič novega. Mi je pa že z lažmi naredila nekaj škode.
Ves čas se tudi dela, da je neumna, da ji morajo vse povedati, razlagati drugi. V resnici pa je jasno videti, da je v bistvu zelo pametna in premetena.
Ves čas tudi pravi, da se bo poboljšala, ko pa ji rečeš, da je prvo kar naj naredi se naj začne ukvarjati s sabo in ne z drugimi, pa reče, da to pa ne more. Vidi se tudi, da se zelo dobro zaveda, da laže, ampak noče nehat. Vsega so krivi drugi, drugi bi se morali spremenit, ne ona. Še celo psihiatri so po njeno krivi, da se njej stanje ne izboljša.
Po prebranem bi te nekaj vprasala. Ali ti je ta kao prijateljica tako zelo pomembna, da se toliko in tako intenzivno ukvarjas z njo?
Razumem, da je grozno, ko ugotavljas, kako imas moza, partnerja ali starse motene. V teh primerih je res tezko in mukotrpno koncati veze oz vezi. So lahko vmes otroci, premozenje itd. Kar s prijateljico zagotovo nimas.
Imela sem eno custveno vampirko kar nekaj casa za vratom. Ampak, ko mi je bilo dovolj njenega vecnega jamranja in nic narejenega, sem jo enostavno blokirala na vseh moznih komunikacijskih kanalih. Povsod imas to funkcijo.
Ko sva se enkrat srecali me je vprasala, ce sem jo po pomoti blokirala. Moj odgovor je bil … ne nisem te po pomoti. Brez dodatnega pojasnila.
In od takrat imam mir.
Jaz se sploh ne ukvarjam z njo, se ona z mano.
Lahko jo blokiram ampak mi to nič ne pomaga, če me dodaja pod lažnimi imeni in očitno zdaj še vdira v profil.
Dejstvo je, da po 3 letih še ni nehala. In dejstvo je, da ponori, če nekaj ni po njeno. Določene laži pa ji uspevajo še dlje in to celo pri uradnih osebah.
Niti slučajno ni isto ali si “norca” izbereš ali se mu/ji rodiš. Pa tudi imeti družino z njim/njo je popolnoma drugače.
Vzorec pa je na žalost isti: zdresiran/a si, da moraš biti Jezus, Marija Pomočnica in mati Tereza hkrati, ker to družba zahteva in spodbuja. Pohvalno, da si prekinila stike s tisto vampirko – ampak če bi bila npr. Sodelavka in se začela lagati naokoli, da kradeš iz blagajne, bi bilo malo drugače, ko bi ti naslednje 5let gledali pod prste non-stop, ker je “sum”, ti pade bakreni kovanček na tla in sledi “preverjanje”; ali pa, da si bila narkomanka pred desetletjem, dvemi, pa da skušaš šefa zapeljati za napredovanje (in potem ob vsaki normalni človeški interakciji npr. Da pridržiš vrata – sum in dokaz), ali pa možu, da si varala in vajini otroci mogoče niso njegovi…
Pač eni norci so zelo hudi norci – tisti ta “zverzirani” pa vedno poskrbijo, da non-stop širijo “sum” in “posredne dokaze” in igra “beseda proti besedi”, ker si vedno “kriv” – če zanikaš, če obrazlagaš, če si tiho… Če pa 24/7 snemaš in zbiraš dokazi si pa norec in ne velja ter ne bi delal če ne bi bil kriv.
Ne podcenjuj nasilja – in bravo, da si končala tako hitro ter imela srečo, da ni bila ekstrem.
Jaz se sploh ne ukvarjam z njo, se ona z mano.
Lahko jo blokiram ampak mi to nič ne pomaga, če me dodaja pod lažnimi imeni in očitno zdaj še vdira v profil.
Dejstvo je, da po 3 letih še ni nehala. In dejstvo je, da ponori, če nekaj ni po njeno. Določene laži pa ji uspevajo še dlje in to celo pri uradnih osebah.
[/quote]
Profil daj na zasebno in ne dodaja kar enega folka (oziroma imej ločen zasebni in poslovni profil).
Kar se uradnih oseb tiče – držim pesti zate.
Kar se pa blokiranja tiče: blokirajo jo ko bo “pozabila” nate, do takrat pa si samo nedosegljiva. Nimaš časa za kavo, klepet, si v avtu/službi/družini ne moreš, če si študentka se zlaži, da imaš kakšnega dedka/babico, ki se je poškodoval med grabljenjem listja in moraš pomagati – potem pa si pač “online” ampak zanjo nimaš časa odtipkati. Po mesecu, dveh, treh, boš pozabljena in jo lahko blokiraš – do takrat se pa tudi lahko malce vzdržiš od objav na socialnih omrežjih. Glavno je, da prekineš z njo, sprejmi “storjeno škodo” in si rit reši. Ne objokuj in paničari, ampak premeteno prekini.
Se opravičujem, vendar še vedno ne razumem, kdo in kaj je ta “prijateljica” v tvojem življenju. Je sodelavka, je nadrejena, je nekdo, ki pozna, kakšne (reciva temu) umazane podrobnosti o tebi, da ti lahko povzroči oz povzroča škodo?
Neštetokrat je bilo tukaj in na ostalih, tudi tujih forumih, napisano “nobenega kontakta in strogo na ignor”. Ker osebe z MOM in NOM, vedno in povsod iščejo samo koristi. Ni pomembno kakšne. Lahko so to materialne, čustvene ali zgolj pozornost. Če/ko ta vir koristi usahne, bodo nekaj časa poskušali na ve možne načine (tudi zelo umazane) pridobiti ta vir nazaj. Vsak odziv žrtve oz vira je za njih pomemben. Lahko jih grobo zavrnete, lahko ste spet prijazni in usmiljeni z njimi. To je za njih samo še ena “zmaga” v smislu … aha, še jo lahko potegnem v svojo igro. Zato je tako zelo pomembno, da z njimi prekinemo VSE STIKE.
Še nekaj v zvezi z objavami na družabnih omrežjih. Na FB, IG in Twiterju objavljal samo to (če že moraš), kar ti ne more škodovati niti v sanjah. Poglej objave prijateljev in ne komentiraj ničesar. Za tiste s katerimi želiš komunicirat, imaš na njihovem profilu rubriko “pošli sporočilo”, ki ga vidi samo tisti, ki mu je namenjeno. Naredi čistko med zdajšnjimi prijatelji. Ne sprejemaj nikogar v svoj krog, če ga osebno ne poznaš in ga blokiraj že v štartu. Tvoj FB naj bo zaprt, ne na “izvolite vse je javno”. Kot ti je že nekdo zgoraj napisal, če ne boš zanjo “dosegljiva”, se bo naveličala in si poiskala novo žrtev oz vir.
Za lažje razumevanje kakšen je “modus operandi” MOM in NOM (kakšne bistvene razlike med njimi ni) si poglej poučne videe, ki so sicer v srbohrvaškem jeziku: Manipulacija narcisa – ocrnivanje in Eva Ras je posnela kar nekaj videov na temo narcisov.
Se strinjam, da je razlika, če se rodiš motenim staršem ali si moteno osebo navlečeš v svoj zakon ali partnerstvo. Prvo je ubijalsko in te zaznamuje za celo življenje. Tudi drugo ni ravno [hashtag=dolčevita]#dolčevita[/hashtag]# in je posledica prvega. Obojega se da rešit z ogromno muke in bom rekla [hashtag=delanasebi]#delanasebi[/hashtag]#.
Srečno obema!
Profil imam na zasebno že od začetka, res pa, da sem na začetku sprejemala tudi nepoznane, ampak takrat nje še nisem poznala.
Je pa težko vedet, če me doda pod pretvezo, da je to oseba, ki jo obe poznava. Tako imam zdaj že nekaj časa na čakanju dve prošnji ampak ne sprejmem, ker je velika možnost, da se zadaj skriva ravno ona.
In ja, mi je naredila že nekaj škode, tako podobno kot je zgoraj opisala PotrpljenjeJeVrlina.
Jo ignoriram ampak začne potem lagati o meni in na splošno govoriti okoli o meni. Ljudje se začnejo mene izogobati ona je pa oh in sploh najboljša. Ampak kljub temu ne neha. Uspeva ji vse ampak z ničemer ni zadovoljna oziroma, ker ji drugi dajo prav nadaljuje s tem.
Obstaja ena mantra, ki jo je v zivljenju dobro ponotranjiti in v takih primerih tudi uporabiti:
Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, kakšna sem. Za ostale mi je vseeno!
Poglej si še predlagani video. Morda ti bo pomagal razumeti njihovo delovanje in tvoj odziv na to, kar počne.
Manipulatorji ne marajo samozavestnih in v svoj prav prepricanih oseb.
Srečno!
Se 1000% strinjam, da je potrebno prekiniti vse stike, samo kako izvesti v praksi pa je zelo različno. Kot smo že omenili določene okoliščine se ne da spremeniti čez noč (služba,dom, šola), nekatere okoliščine potegnejo s seboj še druge stvari npr. Skupne znance, večletne rutine… Nenadni izbrisi dela svoje identitete so zelo naporni in se ne zapolnijo po več let, kar seveda ni razlog, da ostaneš v nasilju in strahu. To s Facebook-om je res pljunek v morje, čeprav sem 100%, da je za avtorico še ena kaplja čez rob.
Kar se “vedenja o kakšni umazaniji tiče” – ne gre se za “realnost” ampak predstavitev ter trajanje tega. Oni se ne zanašajo na dejstva ampak jih spreobračajo. Npr. En sodelavec bi vsak dan 3leta komentiral “ooo, nekomu se pa mudi”, “ooo, nekdo spet hiti”, “ooo, glej kdo ni zamudil”, potem bi pa enkrat zamudila 5min (kljub temu da je prvič v 3h letih), in bi bila diskriminirana okoli tega, ker je v šefovo podzavesti že za 3leta tvojih zamud in skorajšnjih zamud, kljub temu da se v resničnem svetu niso zgodile. Redkokdo ima tako veliko dvomov, moči in discipline, da bi preveril za 3leta tvojih prihodov.
Ti ljudje so resnično nevarni, da samo očitnih dokazov ne puščajo, strah in trpljenje, ki ga namerno širijo pa je enako hud, kot če bi serijski morilec iz grozljivke hodil naokoli.
Tale Facebook zelo verjetno ni vreden tega stresa – pač malo manj objavljaj in malo več zasebno klepetaj. Ali pa še bolje – klepetaj po telefonu, v živo (če lahko), ali pa Skype/zoom itd.
Ko si v takšni paniki (predobro jo poznam) pa si na list ali v zvezek napiši/naredi diagram kaj se lahko zgodi, vzemi 5min pavze (prevetritve možganov) in ponovno preberi. Meni zelo pomaga.
Da dam primer:
“Je pa težko vedet, če me doda pod pretvezo, da je to oseba, ki jo obe poznava. Tako imam zdaj že nekaj časa na čakanju dve prošnji ampak ne sprejmem, ker je velika možnost, da se zadaj skriva ravno ona.”
…
A) je ona
B) ni ona
…
A.1) vidi kaj objavlam >>> kaj objavlam?
A.2) išče stike z mojimi znanci >>> kdo bi se hotel z njo kar tako iz niča začeti družiti z njo zaradi mene brez mene?
A.3) me hoče nadlegovati >>> jo blokiam in odstranimo, kaj pa lahko v tako kratkem času naredi preko FB?
A.4) hoče smetiti po mojem profilu >>> (^)
B.1) ali to osebo poznam
B.2) zakaj bi si nekdo dal delo in mene nadlegoval za njo
B.3) zakaj bi dodala skupno znanko … Se nameravam družiti/pogovarjati z njo? Se poznamo še s kom?
B.4) zakaj se ne potipkam z njo preden jo dodam? Pa naredim neumno in vprašam direktno od kje se poznava?
Kot sem napisala – stres okoli takšne nepomembne virtualne *** kot je socialno omrežje je meni osebno skrajno neumno, istočasno pa vem kako močno te NOM/MOM stisne v kot in si psihično tako stolčen in ogrožen, da bi se bal “preveč” WC papirja uporabiti v lastnem domu.
Pač globoko vdihni, napiši na papir, se zamoti za nekaj časa in ponovno preglej napisano z manj čustvene vpletenosti. Meni pomaga, poskusiti pa ni greh.
Vsekakor pa je cilj popolna prekinitev stikov z njo. Fizičnih, psihičnih, čustvenih, okolijskih, posrednih … VSEH.
Naj ne obstaja več zate, ti zanjo tudi ne boš, ko se te bo naveličala. Naj ti ta korona omogoči prekinitev slabih prijateljstev in okrepitev dobrih.
Mislim, da je nakbolje, da naredite nov mail, pustite ta profil ali pa ga zaprete in naredite novega. Ali pa nov mail, nov profil za facebook in zaseben, izberete opcijo, da vas ljudje ne najdejo in sami dodate tiste zaradi katerih aplikacijo mate..
In obvestila od fb o vdorih dobis tudi na mail.. Sicer pa lahko za mnenje vprasate tudi varni na internetu(kje iskati zbake vdora itd.)
Bodite gospodar svojih aplikacij in ne suzenj
Hej, z zanimanjem sem prebrala nasvete, kako se pobrati po zvezi z narcisom. Pri meni je trajalo nekaj časa, da sem ga pogruntala in potem sem si prebrala vse, kar sem našla o NOM, sociopatih in psihopatih. Po enem letu samoterapije in prekinitvi stikov z njim, ugotavljam naslednje: uničil je mojo samopodobo, zaupanje v človeško raso, sploh moške, predvsem pa moj koncept ljubezni in prijateljstva. Torej kako naj še komu zaupam in ga spustim blizu? Čutim le praznino in neskončno žalost prevaranega.
Kot drugo pa me zanima moralna odgovornost razkritja takšne osebe? Tega ni naredil le meni, on to počne trenutno vsaj trem ženskam hkrati. Koliko bivših je uničil, ve le on. Svoje žrtve dobiva na FB in drugih socialnih omrežjih, kjer objavlja svoje lepe fotke.. Največ svojega časa namreč posveča fitnesu in svojim mišicam, ostalo pa četanju in zapeljevanju naivnih ženskih dušic. Osredotoča se predvsem na uspešne in izobražene ženske, ki si niti predstavljajo ne, kaj jih čaka. Tako kot sama nisem vedela ali pričakovala, da sem v zvezi s patološkim lažnivcem in manipulatorjem. V zvezi sem vztrajala predolgo, ker sem napačno razmišljala, da ima le slabše obdobje, da je tečen, ker mu nič ne gre v življenju in sem ga hotela “ozdravit” tega luzerstva. Še vedno živi pri svoji mamici, čeprav ima skoraj 50 let in se ima nasploh za najbolj brihtnega človeka na tem planetu, vsi ostali pa smo zanj itak zabiti. Redne službe nima, poskuša pa goljufati na spletu s trgovanjem in naivnimi investitorji. Delo mu smrdi in raje nafehta čike, za kavo, kak rabljen telefon, ki ga potem prodaja na bolhi, kljub temu, da ga je dobil v dar, ker jambra, da nima nič denarja. Ostalo ga financira mama.
Kaj naj naredim? A je smiselno opozoriti aktualne žrtve o tem narcisu in ali obstaja kakšen seznam psihopatov (tako kot za pedofile ipd bolnike). Če ima kdo idejo, kako mu vsaj delno “povrnit” nastalo škodo pa na dan z besedo. Srečno!
Ne. Je tvoja moralna dolžnost, ampak v realnem svetu povzročiš več škode sebi in drugim žrtvam. Če nimaš videa kakega njegovega izbruha besa in jajc, da objaviš (nasilje, policija, njegov krog naivnežev in nasilnežev, ki se spravi nate, ker si “krivična in nepravična”) – potem ti nihče ne bo verjel (ali pa vsaj večina ne).
Predstavljaj si, npr. Greš na kavo v lokal, vidiš enega, ki je pogosto ob istem času na kavi in bere časopis (večkrat viden, nikoli pozdravljen)… Potem pa ena pristopi do tebe in te začne opozarjati da je ta tip alkoholik in vozi pijan…
Kaj si boš mislila? Vsakič naroči kavo, nikoli ne izgleda vinjen, nikoli te ne ogovarja, pride peš, nikoli ni neurejen, nikoli ne smrdi po alkoholu, pa enkrat ga je natakarica vprašala “kako si, sem slišala, da se ločuješ”.
Ja verjetno boš rekla norica zlobna se izživlja.
NOMi imajo običajno tam 3mesece (ali manj – odvisno od pohabljenosti žrtve) t.i. “love-bombing”, kjer ustvarjajo svojo lažno podobo in “pravljico” na katero se žrtev sklicuje. Če bi prvi dan te psovala, bi rekla *** – stran od mene, če je po treh mesecih pravljice, je tisti “nekaj sem naredila, če popravim bo spet vredu/slab dan ima jutri bo bolje”… Zato tudi tako epizodično krožijo in zahtevajo, da njihov “podporni kader” sodeluje, medtem ko tebe izolirajo od vseh ostalih.
Če vidiš kakšno njegovo “ta novo” objokano v trgovini ali preplašeno po soseski – pač vljudno vprašaj če je vredu (tako kot bi vsakega drugega),
Samo dlje od “nisva se razšla brez razloga, bilo je prevečkrat hudo” NE POJDI! Vsaka beseda, lajk na FB itd. Je takoj dokaz, da si žleht kur*a, ki mu iz zlobe želiš odvlačugati življenjsko sreče.
Pozdravljena, Antares. Prekinitev stikov in odstranjevanje toksičnih ljudi ljudi iz naših življenj pomeni, da spoštujemo sebe. Razhod in prekinitev stikov s tovrstnimi osebami sproža paleto raznovrstnih čustvenih stanj – jezo, sram, sovraštvo, občutke manjvrednosti, bes, nemoč, maščevalnost. Kar je povsem legitimno in razumljivo, saj smo ljudje. Glede na dokaj visok odstotek toksičnih ljudi med nami, redko kdo ne naleti nanje in njihove manipulacije. Po razhodu in prekinitvi vseh stikov, to je res edini način povratka k našemu zdravju, psihičnemu blagostanju, opolnomočenju, je poudarek predvsem BREZ VSEH STIKOV . Kar pravzaprav pomeni tudi odgovor na vaše vprašanje – da tej osebi na kakršenkoli način ne posvetite niti sekunde vašega dragocenega časa več; da o njej ne razmišljate kot tudi ne o njegovih prihodnjih ravnanjih, morebitnih novih zavedenih ženskah. Vprašajte se, kako bi na začetku ravnali vi, če bi vas nanj opozoril? Zaljubljena, zavedena…..najverjetneje ne bi verjela niti besedice. Žal smo ljudje narejeni tako, da se največ naučimo na podlagi lastnih izkušenj. Tovrstni forumi, dostopna literatura, knjige, članki, raziskave pa pripomorejo k večjemu ozaveščanju oziroma prepoznavi manipulativnih ravnanj osebnostno motenih ljudi, kar posledično pomeni, da bi se v njihove zanke ujelo vedno manj ljudi. Vi ste se tega osvobodili, predlagam vam, da se čimbolj usmerite vase, obudite vaše želje in potrebe, poudarjate in se aktivirate na vaših močnih točkah, vsi jih imamo…..in sčasoma se vam bo izgubljena vera vase, samopodoba, zaupanje v ljudi povrnilo. Počasi in vztrajno. To vam iskreno privoščim, tu smo, če lahko kako pomagamo!
Srečno, Leonida
p.s. V Sensi sem 10.10. prebrala čudovito misel – Večina ljudi pride v naše življenje le začasno. Pridejo enostavno zato, da nas nekaj naučijo. Ljudje pridejo in gredo ter pustijo v nas potrebno spremembo. Vsi odnosi ne trajajo večno, a lekcije, ki jih prinašajo, trajajo. Če se naučite odpreti srce in um, vas lahko vsakdo, tudi tisti, ki vam para živce, nauči nekaj neprecenljivega.
Včasih je res čuden občutek, ko ugotovite, koliko časa ste preživeli z nekom, sedaj pa niste več povezani – a točno tako mora biti.
Ste točno tam, kjer morate biti.
Vsi smo.
~Marc Chernoff
Hvala obema za odgovor, verjetno z razkritjem res ne bi dosegla pravega učinka pri njegovih novih žrtvah. Žalostno je to, da bo s svojimi dejanji nadaljeval naprej in prizadel še druge. Mislim, da globoko v sebi sluti, da je z njim nekaj hudo narobe, vendar si ne zna ali more pomagati. Prebrala sem, da bolezen NOM ni ozdravljiva in da se lahko kvečjemu še poslabša v agresijo. Človek ima na sebi toliko mask oz. osebnosti, da je že srhljivo. V resnici pa je prestrašen, zakompleksan mali osebek, ki se napaja zgolj z nesrečo svojih žrtev. Komplekse nesposobnosti, pomanjkanja izobrazbe in tega, da v življenju ni dosegel ničesar, si zdravi z osvajanjem novih žrtev na spletu in njihovim uničenjem. Zelo rad govori o sebi in svojih “dosežkih”, pametuje o stvareh o katerih običajno nima pojma, predvsem pa se hvali s svojim “trofejami”. Zanimivega pogovora z njim pa enostavno ne moreš razviti, ker takoj spremeni temo, če se znajde na tankem ledu oz. postane očitno, da blefira. Prav tako se ni sposoben pogovarjati o tem, zakaj počne te stvari. Ker v bistvu.. sem bila vsega kriva jaz in ne on.
Zadnjič sem gledala oddajo Zvezdane z zanimivo gostjo, ki je napisala knjigo V opoju narcisa in predstavila svoje izkušnje življenja z njim. Knjige še nisem prebrala, delim pa link na uporaben pogovor s pisateljico:
https://4d.rtvslo.si/arhiv/zvezdana/174733813
Dejstvo pa je, da začneš iskati informacije in prebirati takšne forume potem, ko si že pregloboko zabredel v odnos z narcisom in si že na dobri poti, da se ti utrga. Zame je bila to res neprecenjljiva izkušnja, verjetno sem jo doživela z razlogom? Se ti pa kar poruši svet, ko ugotoviš, da niso vsi ljudje dobri in pošteni, celo več, človeka, ki imaš rad in ti je najbližje, je v resnici tvoj največji sovražnik.
Ni za kej zelo rada pomagam…
Okoli tega opozarjanja sem tako divja, ker ne vem zakaj, ampak vsakič sem naj***. Si za nekoga rekel – tega ne odobravam, si bil poosebljanje zla (ker je fer Play prepovedan v bližini NOM), vedno mi je bilo podtikano npr. Ja, je dolgočasna, prepirljiva, gobezdava, asocialna, prepirljiva… In če nisi opazila so to vse pridevniki in psovke začasnega počutja in stvar presoje. Posledično sem imela “izpad”, če sem bila npr. malce zaspana ali “nasilna” če sem imela drugačno spoštljivo mnenje.
Nihče si ne more “kar tako” predstavljati, da mu ena oseba histerično jamra in joka in ima izbruhe nasilja, kako je nekdo tretji grd, popolnoma brez razloga…
Potem smo pa ravno takšni najbolj dovzetni za napačno interpretacijo opozorila. Jaz sem imela 13letno zelo hudo lekcijo, ker/kljub temu, da me je ena zelo dobronamerno opozorila, “zakaj se z njo druziš”, jaz pa nazaj “vsaj žleht ni” (pa ne kot napad, ampak kot “vsaj dežuje ne” – bilo mišljeno, ne vem če sprejeto). Plačala sem zelo drago, dobrota je ostala sirota,… Sram me je, da “nisem vedela” in “narobe presodila” ter potrebovala 13 let, da sem dokončno naredila konec temu samo-pohabljanju in tisti punci bila z zamudo “hvaležna” za nasvet (v duši, ker nisve bile znanki, ne prej ne potem).
On bo iskal žrtve, ki so že navajene palice s katero mlati naokoli, resnično narediš več koristnega zanje (in zase), če te ni blizu in “ne obstajaš”.
Kljub temu, da je citat dr. Zalokar zelo lep, je (po mojih laičnih izkušnjah) tu veliko bolj na mestu (in “bedno” prevedeno 😉 ) :
Včasih naredimo to kar je prav iz napačnih razlogov, in včasih to kar je narobe iz pravih razlogov.
Pa še beseda (ali monolog) o mojem mnenju glede sočutja in razumevanja in neozdravljivosti NOM:
Če ti nekdo popraska avto pred domom, in greš s ključi in bejzbol kiji razbijat avte po parkirišču neke trgovine, tri leta kasneje … a si revček, ki je hotel pravico zase?
Če dobiš v šoli cvek, ker si žural, namesto, da bi se učil, kot si vedel, da moraš in drugim veselo pametoval – ali je to lahko razlog, da svojega psa zbrcaš, ker ni čudežno ozdravil tvojega mačka, bil “dovolj”, da ti ne bi hodil popivat; bil “ne-breme”, ki se je sam posvojil in je zato dolžan te spodbujati k učenju, namesto, da hoče 3x na dan ven na WC, pa še za tvojo prfokso izgovor za učenje in “garaštvo, ki si zasluži biti nagrajeno z avtomatično 5ko” mora biti, če si domišlja, da bi kdaj lahko imel pravico sanjati, da bi lahko bil sprejemljivi ***..
NOMi so ravno toliko ozdravljivi in “pomoči za svojo bolezen” potrebni kot vsak ***, ki te izsili v križišču, ki pljuva po tleh pred vrtcem in otročki, ki vrže piksno od kokakole na tla sredi gozda, ker ga nihče ne bo ujel, ki vrže ovitek od sendviča na tla ob klopci v parku, ker se mu ne ljubi (fizično) stegniti roko do koša za smeti.
NOM je osebnostna motnja, z neprimernim vzorcem vedenja – ni trenutno stanje/razpoloženje, ni odvisnost, ni okoliščina, ni invalidnost, samo gniloba. Nobena travma ni dovolilnica za nasilje in krivico – nasprotno: če ti je stiska znana se je bolj zavedaš pri drugih (npr. Lastnik psa, ki redno pobira, je bolj razumevajoč do kakca sredi odpadnega listja in veliko manj do enega sredi pločnika, ker ve kako težko je najti, neprijetno pobirati, odveč nositi vrečke, ampak samoumevno sprejeti odgovornost in pobrati za svojim psom – zase, za druge, za okolico in za svojega psa, ker so (potencialno) kužni.
Meni gre marsikaj na jetra, marsikaj sovražim, marsikaj me ujezi…. Kar pa ne pomeni, da bodisi spoštujem pravila, bodisi prevzamem odgovornost.
Če se mi ne ljubi pohiteti domov k psu, me čaka kupček ali lužica. Ni pes grd, če grem gobezdačit na kavo ali popivat naokoli, če mi zgize čevlje ob kopici pasjih igrač pa je kregan. Če vozim ob lepem vremenu po prazni avtocesti 160 in ne 130, pa še nepripeta, ne kričim grda policija me preganja, ampak moja napaka (namerna ali ne), “nisem videla, nisem vedela” ne velja.
Če si alkoholik, je prav da se ti pomaga v mejah razuma, če si močno pijan voznik, ki povzroči prometno nesrečo si ***. Ni problem, da se “ne ve”, “ne zmore”, “jaz žrtev”, “premalo ozaveščanja”, “drugi tudi”, “imam otroka doma, ki ne potrebuje nujne pomoči, in tudi če bi, se pokliče rešilca ali taksi”, “nimam denarja, ker sem vsega zapil ali zapravil ali hočem zase zapraviti” – usesti se pijan za volan je informirana odločitev!
Jaz bi tudi rada, da se umazana posoda sama pomije, pa bi tudi bila priznana primabalerina, brez da bi se potrudila (ker sem tako super in fajn, da si zaslužim, brez muje čevelj obuti), pa si kupila ta 1000. Par čevljev namesto da položnice plačujem. VSI SI!
To je ta krivica okoli NOM – vsi si želimo vse najboljše z nič muke in nič muje, pa delati samo tisto kar nam paše, in pobrati vse zasluge in pravice, medtem ko so dolžnosti in krivde “tvoj problem”.
Normalni narcisizem je pri majhnih otrocih tam okoli 2. Leta, ko se začno zavedati jaz sem jaz in ti si ti, kar je pravilno negovati v okviru učenja samoohranitvenega nagona.
Potem pa mora nastopiti faza in razumevanje altruizma in posledic kot del samoohranitvenega nagona družbe – jaz hočem novo igračo, Božiček prinese darila pridnim otrokom, če bom jaz pridna bom dobila igračo od Božička, pa še mami bo vesela, ker sem pridna in mi raje da piškotek pred kosilom – to se mi splača…
In iz tega razumevanja potem pridejo stvari npr. Plačevanje OZZ se mi splača, kljub temu, da je drago in tudi drugi koristijo, ker preračunam rizik za svojo potrebo po medicinski pomoči ali varstvu; ali če imam dober odnos s partnerjem/ko okoli gospodinjskih opravil, bom več s*xal; če želim prišparati na položnici za komunalne odpadke in deliti zabojnik s sosedom, morava imeti dostojne odnose, kjer je volk sit in koza cela.
Ni prav, da se razjokavamo okoli NOMov, ki so opravilno sposobni in obnašajo kot dve letni otroci – če se znajo pretvarjati, da so dostojni, in vedo kako se morajo drugi obnašati, potem je samo njihova odločitev ali se vedejo primerno ali ne.
Jaz lahko sovražim iz dna srca natakarico – ker nisem mlajša od dveh let, sem dolžna reči prosim in hvala ter svojo kavo plačati tako kot vsi ostali, in tako kot bi zahtevala, če bi bila v njenih čevljih; ona mi pa nima pravice pljuniti v kavo, če ji njena babica ni spekla piškotov, ker je “super-vnučka”.
Čustva, travme, želje, neprijetne življenjske situacije so hude in slabe in jih nihče ne mara in je prav, da izkazujemo zdravo mero sočutja in razumevanja.
Dejanja, dolžnosti in odgovornosti so nekaj drugega.
Ja, imaš sočutje do nekoga, ki ima 300kg (opomba: preveč bedarij gledam na TV), razumeš, da ne more kar v fitness za tri ure in priti ven s 70kg, jasno ti je, da se ni zgodilo čez noč, da bo težko, da bo neprijetno, da je zelo enostavno odlašati na jutri in da je nekaj narobe.
Samo, če pa greš z “mobility scooter”-jem v trgovino in nabaviš svoj dnevni voziček bonbonov in čokolad, pa še enega dodatnega za ocvrto hrano – potem pa Sori, si ne zaslužiš istega razumevanja kot nepokretni 90letnik, odvisnik od heroina ali bajskast 5 letni otroček, tudi če je resnična muka priti do WC.
Ni pravično soditi enako, nekoga iz subsaharske Afrike, ki nima dostopa do pitne vode, kaj šele tekoče, in nekoga z lastno kopalnico in toplo, tekočo vodo, po osebni higieni.
Zakaj bi se razjokavali okoli enega NOMa, da je njegova “grda, krivična, žleht” žena jezna nanj, ker jo je varal, dobil klamidijo in še njo okužil? Ja, Muuuu!
Vsak ima svoj križ in svoj greh in svoje razvade – ja, prav je, da se pomaga, prav je, da si altruističen, prav je, da si dostojen, … Samo, če pa pri tem podpiraš “zlobo” in nedostojnost, pa delaš narobe (iz pravih razlogov). NOM delajo grdo z drugimi, ker jih družba podpira iz pravih/pravičnih razlogov, ne zato, ker “ne morejo in so neozdravljivo bolni”. Nočejo in jim ni treba.
Ti nočeš pomiti posode – ni treba bo pač umazana; hočeš pomito posodo, jo pač moraš pomiti.
Si izkoriščevalski NOM – boš pustil umazano, ker nočeš pomivati, klical sestro “K ! Umazano je, zato te noben te ne mara in nikoli ne bo” in svojo mami “grda sestrica ne razume, da ne morem, jok jok jok”, zato ker hočeš pomito posodo ter nočeš in ti “ni treba” pomivati.
Ja, Muuuu – če jih “vsi” podpirajo/mo in nagrajujejo/mo za slabo vedenje – tako pač je.
Saj nimajo moralnega zadržka, da bi pretepli ostarelo gospo za 20eur in zaštihali študentko, če jim ne “da” – samo policija jim ne bi tega omogočala in zakonodaja ne bi kaznovala “grdo gospo, ki jim je rokico s svojimi zlomljenimi rebri poškodovala”.
(Opomba: slednje je res zelo ekstremno, ampak je nazoren prikaz mentalitete dopuščanja, popuščanja in omogočanja na katerem stroka gradi koncept “permisivne vzgoje”, za katero menim, da je praksi med laiki grdo izkoriščana in pogosto, namerno ali ne, narobe razumljena; kljub temu, da je prepogost in zelo realističen pojav z izraženimi posledicami).
Ja, zelo dolg monolog – sem “zelo strastna” okoli te tematike, in upam, da se izkaže kot prava reč iz nevtralnih razlogov 😉
Lp, veliko sreče ter malo razipnosti z razumevanjem in sočutjem.
