Kako človeku nastaviti ogledalo?

Pozdravljeni!
Mislim, da bo tole ta pravi forum za moje vprašanje, če pa ne, pa prosim moderatorje, da prestavijo temo tja, kjer bom dobil prave odgovore.

Situacija je sledeča. Poznam punco, s katero sem se pred meseci zapletel. Več o tem lahko zveste tule http://med.over.net/phorum/read.php?f=95&i=24340&t=24340

Za začetek bi povedal, da sem v času te teme bil povsem voden s strani čustev, kar se mi je zdaj spremenilo. Vodi me razum, čeprav ne zanikam, da neka čustva do nje niso ostala. Zaenkrat jih še kontroliram in ne želim iti na isto pot kot sem bil junija. Iskreno si želim le normalno prijateljstvo, ker se zavedam, da ona nikakor ni v emocionalni situaciji, ki bi jo do mene omogočala zdrava čustva.

Omenjena punca je pred tednom in pol končala s fantom omenjenim v tisti temi. Izkazalo se je, da se je spravil z njo le za to, da bi se ji maščeval. Tri dni kasneje mi je povedala in od takrat sva vsak dan v stikih. Večinoma ona kontaktira mene. Včeraj pa sva šla na kavo na mojo pobudo, ker sem se želel pogovoriti, kaj sedaj. Kaj si želi, kaj si predstavlja itd.

Zvedel sem sledeče. Trenutno je v šoku, kar sem prepoznal zaradi nasprotujočih si izjav. Zvenela mi je zrelo, ko je rekla, da si bo sedaj vzela čas zase in bo uživala samsko življenje, ker bo itak trajalo 1 leto, da si vse uredi v glavi. Poleg tega pa mi je rekla, da je ugotovila, da ne zna biti samska. Težko razložim, ampak glede na to, da sem pred nekaj meseci bil prizadet itd., sem v tem prepoznal obnašanje osebe, ki je zelo prizadeta in se oprijema vsake bilke, ki bi ji omogočila nek notranji mir. Prav tako se še vedno javlja zopet bivšemu, morda ga tudi pokliče kdaj. Več kot očitno je, da nima razčiščenih pojmov. Da še ni dojela, kaj se ji je zgodilo. Pred mesecem in pol mi je razlagala, da je zelo zaljubljena in srečna, torej je sedaj še očitno v šoku.

“Zanimivo” pa postane zaradi sledečega. Rekla mi je, da potrebuje nekoga ob sebi, nekoga, ki ji bo skoz dosegljiv, s komer se bo lahko vsak dan slišala, se pogovarjala, se zaupala. Bi rekli krasno. Pa ni. Za podobno zadevo je šlo že frebuarja, vendar je takrat bila med nama tudi fizična intima. Kar ona sedaj zavrača, čeprav menim, da bi morda kdaj v trenutku slabosti lahko pripeljalo tudi do tega. Vendar tega ne želim. Ne v takšnih okoliščinah. In najpomembnejše, jaz nisem vedel, zakaj gre in sem zmotno mislil, da gre za ljubezen. Samo znašel sem se v pravem trenutku ob njej. Namesto mene bi lahko bil kdorkoli drug, čeprav sem mnenja, da ji le pomenim več, kot kr nekdo. Je to razvidno iz tega, ker sva ohranila stike po vsem kar je bil, poleg tega pa sedaj zopet išče v meni neko oporo.

Prav tako mi je povedala, da je podobno reagirala, ko je pred leti končala s svojo prvo ljubeznijo (ki jo je prevaral s 7 puncami in ji je pustil rane, ki se ji še vedno niso zacelile. Nekatere od njih so bile njene “prijateljice”. Največja rana pa je NESPOSOBNOST ZAUPANJA, kar tudi sama priznava in se tega zaveda). Vendar je takrat tistega imela le za občasni seks in nič več. Več kot očitno je, da gre za nek vzorec, o katerem sem sumil že junija in o katerem so se nekateri v zgoraj omenjeni temi tudi razpisali. Če bo kdo bral, naj prosim prebere mnenje uporabnmika T, predvsem tisti del z metaforo o polici. Pač, da sem jaz nekdo, ki ga uporabi, ko ga potrebuje, nato ga odloži na polico in po potrebi zopet uporabi. Menim, da gre v tem primeru točno za to. In da čeprav ona meni, da je to prijateljstvo, to ni prijateljstvo. Iskreno ne vem, kaj to je. Še pred 3 tedni je bilo rečeno, da se mi2 ne bova mogla vsak dan slišati, ker ima ona fanta, poleg tega “svma” čakala, da bi se naj on sprijaznil s tem da bi mi2 kdaj šla na kavo itd. Pač da bi ohranila stike z menoj. Sedaj pa je z njim končala in žvižga precej drugačno pesem.

Vem pa nekaj. Rad jo imam in bi ji rad pomagal. V tem primeru na mojo žalost, nisem človek, ki bi se lahko mirno obrnil in jo pustil na cedilu. Čeprav bi bilo to zame najbolj zdravo. Po pogovoru z očetom (ki je z eno partnerko pred leti precej obiskoval razne terapevte) sva ugotovila, da gre za zelo nevaren vzorec, ki se ga mora čimprej rešiti, sicer bo čez 20 let še vedno isto počela. Vendar je on mnenja, da jaz ne morem storiti ničesar, da naj se umaknem, ker bom le sebi škodoval.

Naj omenim še, da prihaja iz navidez urejene družine, če pa pogledamo pod drobnogledom, pa ugotovimo, da očeta enostavno boli za familjo in je prizadet, da je sin tako zabluzil (sin je bil moj najboljši prijatelj pred leti, je leto starejši od mene in ima samo osnovno šolo, druži se z milo rečeno sumljivimi ljudmi, ljudmi, ki so bivši kaznenjci itd., precejkrat imajo na vratih policijo in izvaja teror nad celotno družino. Enkrat je prišlo tudi do fizičnega nasilja nad mamo. Do svoje sestre pa nima odnosa. Še pozdravi je ne doma, če pa že kaj reče, pa jo nadere. Njo to ubija.), njena mama pa se je zabubila in si dela utvaro, da je vse v najlepšem redu. Verjemite, punca ima precej problemov.

Zdi se mi, da v bistvu gre pri vsem tem za to, da bi ona čustvene potrebe zadovoljevala pri meni, fizične pa drugje. Še 1x!!! Jaz se tega ne grem. Prejkoslej bi me pokopalo. Kar me je že junija. Žal nisem človek primeren za tako deviantne odnose. Meni pač čustevne in fizične potrebe gredo skupaj in ne vsaka zase. Čeprav to ne pomeni, da si ne želim zaupnika. To si želim pri njej.

Želim slišati vaša mnenja, po možnosti mnenje kakšnega strokovnjaka. Zavedam se, da je to morda problem, ki presega moje zmožnosti, pa vendarle, dokler ne bom izkoristil vseh opcij, ne bom odnehal. Zanima me, kako ji nastaviti ogledalo. Da bo videla, kaj v bistvu počne. Do določene mere se tega zaveda. Naj se skušam obrniti na kakšno njeno prijateljico, morda mamo? Pozna kdo primerno literaturo ali morda kakšnega strokovnjaka, ki ne bi bil preveč drag (sem študent in se ne valjam v denarju) ali morda celo zastonj. Kako človeku predlagati, da potrebuje strokovno pomoč? Vsem, ki boste skušali pomagati, se vnaprej zahvaljujem za pomoč. Mislim, da sem vse povedal, če se kej spomnim, bom še dodal. Sem pa zadevo predstavil karseda objektivno. Vsaj upam tako:)

Lep dan

Zmeden,

da bi nekomu postavil ogledalo ga moraš najprej postaviti sebi oz. drugače, če sam sebe v ogledalu ne “prepoznaš” ne moreš pričakovat, da se bo prepoznal, “videl” drugi.

S tem dekletom si pošteno zabredel v stanje- bi/ne bi, bom/ne bom, danes/jutri, vem/ne vem, …

Vidva sta tipični primer za tehtnico – ne delata drugega kot cel dan, teden, mesec “vagata”, tehtata in ko vama zmanjka “materiala” za tehtanje, se za nekja časa “zares” razideta in se “naključno” spet najdeta, ko imata na zalogi NOV material za vaganje, premlevanje…res, produktivno, ni kaj!!

O njej ne bom zgubljala besed dejstvo pa je, da je raztresena, čustveno nezrela, nesigurna in se podzavestno oklepa vloge “žrtve” in ko imaš na eni stani žrtev-potem je jasno, da mora biti na drugi strani – “rešitelj”, heroj (TI), rama za “tugu i jad”, kar tebi na nek način zelooo ustreza, zato se je tudi tako močno oklepaš in vedno znova, najdeš nekaj, da se lahko “vrneš” k njej po “ŠE”. Za zunanjega opazovalca (bralca) je zadeva jasna – gibata se v “nevarnem območju”, ker OBA ne vesta kaj bi eden z drugim, ona ne s tabo (ko nima problema, te ne išče, te ne rabi) in ti z njo (če ne bi bila “žrtev”), ker bi avtomatsko odpadla tvoja vloga “rešitelja” in bi se počutil prazno.

Nimam namena dajat kakršnih koli “predikcij”, a vendar prihodnosti s tem dekletom nimaš, ker te bo vedno vlekla nazaj v svojo preteklost in ti ji boš sledil – torej, namesto, da bi delal korak naprej, ga boš delal nazaj.

Moj nasvet: največ boš naredil, da se boš od nje popolnoma distanciral, ker ji boš s tem omogočil, da se bo SAMA soočila s svojimi problemi in s svojo “bi -ne bi” predvsem pa prenehala igrati žrtev. Sebi pa boš dal možnost, da pritegneš nase zdravo, zrelo dekle, ki te ne bo omamljala s svojimi “bolezenskimi” vzorci.

Prenehaj z nastavljanjem svojega “objema”, ker je že skrajni čas, da punca “pade” na trda, realna tla! In če si želi ublažit “udarec”, potem si naj SAMA nastavi blazino.

LP in pamet v glavo!

Pozdravljena.

Najprej najlepša hvala za odgovor. Se bojim, da imaš prav.

Večkrat sem sicer že razmišljal, kaj mene vleče k njej. Sem tudi sam že naštudiral, da morda prevladuje želja po (tvoje besede) biti nekomu “heroj”. Dejansko večkrat začutim, da si jo želim na nek način “prikleniti” nase s tem, da bi se v nekem problemu obrnila le name.

Prvi problem je, ker sem v tej zadevi osebno udeležen in zato ne morem gledati objektivno. Zato se tudi obračam na takšne forume, ker si želim, da nekdo pove tako kot je(čeprav slišite le mojo stran zgodbe). Drugi problem pa je v tem, da sem se prvič znašel v takšni situaciji oz. da mi je takšen tip odnosa povsem nov (nisem še pri nikomur opazil kaj takšnega) in ne vem, kako ravnati.

“Vesel” sem, da se mi je zopet potrdilo mnenje glede nje. Ampak kaj mi to pomaga? Nič kaj.

Nekaj dni po napisanem uvodnem postu na tem forumu sem imel vsega zadosti in sem ji napisal obširno pismo, kjer sem povedal vse, kar si mislim. Z določenimi stvarmi se je strinjala, za določene stvari sem dobil nazaj servirano “nastavljeno ogledalo” (kar sem v bistvu tudi potreboval do določene mere), polovico pisma pa sploh ni razumela. Ravno včeraj sva bila na kavi (sem imel roj.dan 2 dni nazaj) in sem ugotavljal, da se dejansko pogovarjava samo o problemih. Ali njenih ali mojih. Čeprav so pred časom bili tudi drugi preseki v najinih interesih, jih zdaj ni. Vsaj ne čutim jih. Sicer greva zdaj 1x na teden na kavo. So pa te kave malce neobičajne, ker se ponavadi zmeniva dan ali dva vnaprej (tako kot, da bi imel nek randi), poleg tega greva vedno sama na kavo. Ko pa sva na kavi, pa se obnaša podobno kot februarja. Mislim, da se tudi sama ne zna obnašati do mene le prijateljsko in se izogiba, da bi bila skupaj v družbi. Vprašanje, ki se mi poraja je, ali je to stvar navade ali morda čuti kaj več do mene??? Ne obnaša se striktno prijateljsko. Ne mislim s tem, da kaže kakšno večjo naklonjenost, ampak le malenkosti, da moram vse jaz odločati namesto nje. A bova še kej popila, kam greva, sva zaključila itd. Zveni podobno, kot takrat, ko sva bila v zvezi (oz. karkoli že to je bilo). Jo imam namen vprašati ravno to, ali se do vseh prijateljev/prijateljic obnaša tako, da odločajo namesto nje ali je takšna le do mene. Kolikor jo poznam, je takšna le do mene. ZAKAJ??? Če bi se jaz odločil, bi lahko bila na pijači tudi več ur. Ker (očitno) nima pametnejših zadev za počet. Verjetno, če bi pa kaj imela, bi me pa odpiknila (tak občutek imam).Ravno tu pa je srž problema. Ona ne ve, kaj bi. Pri meni pa je možnost, da veliko narobe razumem. Zakomplicirano.

Problem je tudi v tem, ker se ne počutim zaljubljeno. Poleg tega sem zdaj spoznal eno punco, s katero sem bil sicer 1x na pijači, pa jo nameravam še povabiti. Vendarle pa v tem primeru ne morem ali ne znam poslušati svojega razuma. Ta mi pravi, da nimama toliko skupnega, da sma na različnih zrelostnih nivojih itd. Problem je tudi ta, da zaradi te njene neodločnosti oz. zmedenosti imam venomer občutek, da bi rada nekoč bila z menoj, da pa se zaveda (sama mi je rekla), da nisva enako zrela (se ne poveličujem, ampak v tem primeru to drži) in da jo je strah resnoti zveze, ki bi jo imela z menoj. Seveda o tem ne želi govoriti, ampak prepušča vse v roke usode ali karkoli. Pač takšne občutke dobivam oz. to je moje mnenje. Recimo v noči iz sobote na nedeljo je bila zunaj s prijateljicami (telefon so ji izklopli) in ko je prišla domov nekaj pred peto zjutraj, me je klicala z očetovega telefona, da mi čestita za roj. dan. (???) Zakaj je to storila??? Zakaj ni tega storila že nekaj čez polnoč s prijateljičinega telefona??? Zmedeno! Ena stvar je tudi ta, da se na vsak način izogiba pitju z menoj. Ker ko bi bla pijana, bi pristala v postelji (to mi je sama rekla). Ona pa v posteljo ne gre z nekom, do katerega nima čustev, je pa sicer precej “lahka” v smislu, da ji tesno plesanje in žvaljenje v klubih ni tuje, vendarle pa ostane le pri tem. Nobenega seksa. Pri meni pa bi pripeljalo do česa več.

Če potegnem črto, bo res najbolje, da se distanciram. Sem parkrat prebral tole zaradi napak in ugotavljam, da vlagam energijo v napačne vidike svojega življenja. Bo bolje, da začnem delati samo zase in za svojo srečo. Če bo kdaj, bo najverjetneje enkrat kasneje primeren trenutek za obnovitev prijateljstva (če to sploh je). V tem trenutku pa dejansko jaz spet dobivam občutek, da delam korak nazaj, kot si napisala. Za njo pa bo tudi najbolje, da se sama spopade s problemi (v kolikor se jih zaveda).

Želel bi si le, ko bo kdo tole bral, če bi znal odgovoriti(ali poskušal) na tistih nekaj vprašanj znotraj posta. To so mi še edine preostale neznanke.

sokolovo oko, še 1x hvala

…glede na tvoj odziv, čutim, da ti moram napisat še tole:

Dragi, zmeden “too much” informacij imaš glede tega “svojega” dekleta, bolj ko boš premleval, bolj ko boš analiziral, manj možnosti bo, da boš celotno situacijo objektivno dojel. Peveč si pod vplivom čustev, še vedno si v stanju “omamljenosti”. Vsaka “vejica” ti je znak, vsaka “pika” dvom, vsaka njena beseda “nova naloga” in vsak njen gib “nova uganka” za katero se čutiš, da jo ti MORAŠ REŠIT!

Tak način zapletanja z dekletom te bo “pokopal” na celi črti, popolnoma boš pregorel. Pusti njo in vse kar se nje tiče – nobenega smisla si nima utrujat glavo z razmišljanjem: kaj pa če ona ni tako mislila…ja, lahko pa da je…ne, samo me je pa resno gledala…samo bi me pa morala poklicat…zakaj me ni…v ponedeljek greva na kavo, ji bom povedal…joj, se je čudno držala-le kaj to pomeni???

Tvoja napaka je, da preveč podrobno analiziraš – torej,ker gledaš drevesa ne vidiš več gozda.

Komunikacija pri vama šepa bolj kot bilo kateri “stari ata” tako, da resnično nima smisla raztegovat “žvečilni gumi” vse do tedaj, ko bo počil in se ti prilepil na obraz in v lase!

Nobenih kav, nobenih “phone callov”, nobenih umetnih zmenkarij in še manj tvojih “junaških” podvigov in tudi svoj analitični um pripravi na “zimsko spanje” kar se nje tiče. Ti pa po svoji vesti (čeprav imam občutek, da se boš javil decembra še z bolj zapleteno situacijo a dvomim, da se bo kdo javil – gluha ušesa niso nikomur zanimiva).

Želim ti vse dobro in da se končno oz. vendarle rešiš zanke okoli vratu, ki te pošteno stiska, odločitev je na tebi -vse kar moraš storiti je, da snameš vrvico in lažje zadihaš…

Lp

Pn:
Glavo moraš najprej ohladit, ti pa še imaš prevročo, da bi pametno presojal!

Mislim, da ne bom decembra hodil nazaj 🙂

Sem si vzel dan za razmislek, kaj naj odgovorim, pa sem ugotovil, da imaš prav. Bom probal vse to upoštevati, kar se da.

Sicer sem pisal tu z namenom, da bi dobil odgovore na tista vprašanja, dobil sem jih pa na tista, ki si bi jih moral zastaviti.

Se zahvaljujem za podano mnenje. Je precej bolj objektivno od mojega.
lp