Kako bi ukrepali, če bi kdo udaril vašega otroka, ki nagaja?
Saj sploh nisem hotela reči nič v tej smeri. Ne trdim, da se ne ukvarjaš z otroki ali karkoli podobnega….
Tudi pri nas so stari starši “vztrajali” da bodo pazili itd. Ampak šele, ko sem sama resno razmislila o situaciji, sem videla da v njej vztrajam iz sebičnih razlogov. Torej: pisala sem o SVOJI SITUACIJI. Samo ti veš kakšna je tvoja. Tvoje pismo sem razumela kot kaj bi JAZ storila, če bi se kaj takega zgodilo. Napisala sem ti kaj in zakaj sem JAZ naredila.
lep pozdrav
Alenka
Ja, saj vem, ampak do septembra je še dolga. Tebi bo sicer minilo v šubu, otrokom pa čas teče dosti počasneje, saj veš. Sploh pa gre tudi za to, da nekako opraviš s taščo – čimprej, da ji bo sporočilo jasno. Jaz bi si na tvojem emstu res našla drugo varstvo, hčerko bi pa tudi sama vozila v vrtec, še posebej, ker je sama izrazila željo, da je ne bi več onadva (če sem prav razumela).
V glavnem, ti lepo vprašaj otroka, ali še hočeta k d. in b., in ju potem poslušaj. Računaj pa tudi na to, da ju babica očitno čustveno izsiljuje (“če ne boš pridna, ne boš prišla več k nama” ipd.) – to je pa po mojih izkušnjah ŠE HUJŠE IN ŠE BOLJ STRUPENO kot udarci!!!
Držte se, no, ti pa pogumno!
Aja, s tistim, kar ti svetuje Anaya se pa jaz zelo ne strinjam. Da bi jima pazljivo predstavljala zadevo, kot da je to, naj otroka ne tepejo, tvoja želja, ne pa zahteva… To je po mojem samo nepotrebno kompliciranje in zameglevanje problema. Valjda je to tvoja zahteva!
In ne misli, da si jima kaj dolžna! Ker s tem te najbrž držita v šahu…
lp,
Ivana
Si pa odprla vročo debato, “nd,”ni kaj!
No najprej-kaj pa je nagajala, kaj je to sploh bilo?
Jaz bi ponorela, ravno tako kot ti, mogoče še bolj!
S taščo k sreči ne živimo v istem kraju, tudi se ne videvamo pogosto. Nikoli ni pazila mojih otrok, vedno pa je hotela komandirati in se šponati, se vse vtikati in o vsem vse vedeti,…
Ta velik je že v šoli, pa se še spomnim,..
Nikoli jih nista nikamor peljala, zamenjala ene plenice, mi kakorkoli pomagala, zdaj pa celo zvem, koliko mi je otroke previjala, pa naj ji niti ne govorim, koliko jih je prevozila in prenosila, da so spali,…
Se pravi nič od nič, hočemo biti pa glavni. Ampak malo pozabiš, potem pa spet znoriš!
Jaz tega ne bi in ne bom nikoli prenesla.
Do kakšnih blažjih vzgojnih ukrepov imajo seveda tudi stari starši pravico, a le v primeru, da za naše otroke tudi kaj naredijo!
Videvam babice in dedke, ki so hudo strogi, a resnično pazijo otroke cele dneve, vikende, tedne, leta. Da sem starše videla z njimi prvič po več letih v prku-to pa je druga pesem. M
Saj vem, da je do septembra še kar nekaj časa. Ampak vmes bomo tudi na dopustu, pa malo ju bo pazila moja sestra, tako da upam, da bo šlo.
Sem pa danes zjutraj ob peljala jaz. Sina k njima v varstvo (da ne bi slučajno ob vsakem nasprotovanju poslušala kako mi gresta na roke), hčerko pa v vrtec.
Sicer pa sploh ne vem, če se bom lahko kaj pogovorila z njima. Mislim, da sta zelo jezna name (nič zato), tašča je komaj rekla dober dan, tast pa še to ne, ko sem prišla po sina. Danes zjutraj pa ga je tast tudi čakal zunaj, pa smo opravili zelo na hitro: dobro jutro, adijo.
Sem tudi možu rekla, da če bosta kaj omenila (ponavadi navalita na njega, meni pa potem ne rečeta nič več), da naj jima pove, da ju ni treba biti strah, da jima bom odvzela vnuke. Bodo lahko še vedno šli (najbrž sami trije) k njim (samo potem, ko bo šel sin v vrtec ne več vsak dan, ampak verjetno 1 x na teden, kar mislim, da je dovolj). Edino povedala sem pa, da prvič, ko slišim, kakšne neustrezne komentarje ob otrokovi prisotnosti čez mene (ob moji odstonosti), bom pa zelo razmislila o teh stikih.
Kar se pa tiče “čustvenega izsiljevanja”. Tašča res uporablja takšne besede, ki so šle meni zelo na živce, ter sem vedela, da so neprimerne, ampak o “čustvenem izsiljevanju” pa nisem razmišljala. Mislim, da imaš prav.
Hvala za spodbudne besede!
Kaj je nagajala, sem opisala že zgoraj. Hotela je gledati zjutraj pred vrtcem risanko, pa je tast gledal Dobro jutro in ji ni hotel dati. Pa mu je hčerka prestavila. Ne vem, če je to ravno dovolj velik razlog.
Da pa ne bo pomote, nisem mnenja, da lahko otroci delajo vse, pa se jim nič ne reče. Sem zato, da se jih kaznuje, ampak ne z udarci. Niti ne bi bilo potrebno, da bi ji dal risanko (nisem zato nič jezna, ker ji ni dovolil risanke), ampak lahko pa bi ji z besedami povedal zakaj ji ne da risanke (čeprav tast vsako jutro gleda poročila pa potem še Dobro jutro, pa potem še vsa poročila čez dan).
Jaz pa živim s taščo in tastom v istem kraju, k sreči ne čisto skupaj. Da mi nista čisto nič pomagala ne morem reči, hčerke mi nista pazila, ker sem jo dala v vrtec, sina pa sta želela, pa ga nisem “smela” dati v vrtec. In sem popustila.
Tako lahko rečeta, da sta mi pazila otroke. Pa nekajkrat je sama vzela nekaj perila za likati (nisem želela), pa sem potem, ob eni priliki dobila, da ko mi “pegla” pa pazi otroke je pa dobra. Sem prepovedala, da mi še kdaj kaj naredi v gospodinjstvu (drugega mi ni pomagala).
Če komu kaj pomagaš mu z namenom, da njemu ni treba, ne pa da ti potem to “zmeče v obraz”.
Drugače pa je tudi moja tašča zelo gospodovalna, ukazovalna in komandantna ženska. Zelo rada deli nasvete tudi, če je nihče ne prosi zanje, vse mora vedeti o vsem. Zato tudi jaz nisem želela, da mi dela kakšne usluge, ker me je potem hotela v zameno zanje nadzirati……
Naj bo dovolj, ne želim preveč obirati, ker ne maram takšnih ljudi. Vsak ima svoje dobre in slabe lastnosti, tudi jaz nisem popolna, ampak najini interesi in mnenje (predvsem o vzgoji otrok, v ostale debate se ne spuščam več) so preveč različni, zato ne najdeva skupne točke.
Moje mnenje pa je tako. Zakaj pa voziš otroka k starim staršem, če ga morajo vzgajati tako kot ti želiš. Sama ga čuvaj ali pa ga daj v vrtec. Boš videla ko bo starejša boš tastu in tašči še kako dala prav. Če jih otrok dobi kdaj po riti ni prav nič hudega, saj to ni pretepanje otroka – mislim da malce pretiravaš
Otroka vozim v varstvo, ker sta tako želela in zaradi ljubega miru. Sina sem namreč imela vpisanega v vrtec, pa je potem tašča sitnarila, pa sem ji ga dala v varstvo, da ne bi bilo prepirov.
Glede vzgoje ji nisem dala nobenih nasvetov kako naj ga vzgaja. Mislim, da pa glede nekaterih vzgojnih ukrepov (ki meni absolutno niso po godu, ter me zelo motijo) lahko kaj povem.
Givana, brez zamere, a zdi se mi, da si me narobe razumela. Vsekakor ne zagovarjam tasta in tašče. Tastova reakcija je bila močno mimo, a sem še vedno mnenja, da se več doseže z diplomacijo in na lep način kot z zahtevami, saj se drugače avtomatsko postavijo na kremplje. Normalno, da je to njuna zahteva, a mislim, da ni najbolj pametno, da to tako tudi prikažeta.
Sama sem imela podobne težave s taščico (tepla oz. kaznovala čebel nikoli ni, je pa velikokrat ubrala kakšno kontra najinim načelom). Pomagalo je le, če sva ji “dala mislit”, da ima ona prav oz. sva jo po ovinkih pripeljala (speljala) do tega, kar sva želela. Stvar je potrebno obrniti tako, da mislijo, da je to njihova ideja, pa je. Prej pa sem se lahko na glavo postavila, pa je zmeraj delala KONTRA, kot sva midva želela 🙂 Le na pravo noto je treba znat zaigrat, pa gre. Temu bi sama raje rekla taktika, ne zamegljevanje problema.
Mlado in staro gre že tako težko skupaj. Samo tako črno spet ni. Dolžna ne, malo hvaležna pa lahko, al kako? Saj tako hudo slaba ves čas pa verjetno tudi nista. Ali pač? No, vsi imamo svoje pluse in minuse in vsak je prepričan, da dela prav…
Tudi moja tašča je sicer stroga, načelna, gospodovalna, vse ve, vedno ima prav (tako seveda misli ona), ko ima poln kufer sebe in okolice viha nos (včasih je celo ropotala z vrati, prepevala…), a se glede na to, kaj vse je dala skozi življenje hudičevo dobro drži! Tudi sama imam kdaj polno glavo, a sem takrat raje bolj tiho, še večkrat pa ji raje kar takoj potarnam, da imam danes vsega vrh glave. Tako niti ne rine vame. Vnesla se je, jaz pa tudi. Včasih se mi je zdela dobesedno kača, zdaj pa mi da včasih celo prav 🙂 Dolgo časa mi je (neposredno) dajala tisti občutek, da sem premalo dobra za njenega sina, a zdaj vem, da me ima rada.
Hja, smešno, a upam, da bom sama pri njenih letih vsaj pol toliko potrpežljiva in sposobna vozit s svojo mladino tako kot zna ona zdaj 😉
Žal mi je le to, da nisem te taktike ubrala že prej. Koliko manj živcev in solzic bi bilo!
Punce, lep dan, mi bomo danes postavili bazen… to bo vriska!
Anaya
za ceno varnosti in nenasilja..tudi psihičnega maltretiranja eventuelno boš morala žrvovati. Žal nimaš idealnih razmer in boš morala izbrati. Otroka pelji v vrtec sama in tudi čuvaj, neguj ju ves čas sama. Tako zmore veliko ljudi in boš tudi ti.
Lepo jim razloži, da otrokom ne bo nihče grozil, jih zavajal, izisljeval ali celo tepel. Žal. Če se nista sposobna otrokom predat in posvetiti tisto urico zjutraj ampak morata piti kavo in gledat TV jih v resnici ne rabite oz niso ravno dobra izbira..punčka je živa, tudi mali bo kmalu, in njim je to odveč ker moti njun mir in rutina. Silita se v nekaj kar se spodobi- da pomagata, čuvata vnuka pa žal tako ne čutita s srcem saj sta očitno egoista..svoje potrebe postavljata na prvo mesto. To je nedoraslo in nezanesljivo.
Zanesi se nase. Kaj te briga kaj si bodo oni mislili..kaj si pa ti misliš o njih??
