Lepo vas pozdravljam. Danes se vam javljam pod drugačnim vzdevkom, ker ne želim, da me kdo spozna. Prosila bi vas za vaše mnenje.

Naj povem , da imava s taščo precej neurejene odnose, za katere sem seveda “kriva” jaz, ker imam o vzgoji (pa še o kakšni drugi stvari) drugačne poglede kot ona, pa si upam podvomiti v njene vzgojne prijeme ter zoperstaviti njenemu mnenju. Skratka proti mojemu prepričanju je, da udariš otroka. Priznam tudi sama sem ga že, ampak je tega že precej časa, ter mi je še vedno žal, predvsem pa se zavedam, da sem otroka udarila zaradi svoje nemoči, ne zaradi njegovega ravnanja. Tudi odrasli ne rešejemo problemov med seboj z udarci. No in včeraj zvečer sem zvedela (hčerka mi je povedala pred spanjem), da jih je moja hčerka od tasta dobila po riti. Seveda vem, da je nagajala, sem ji tudi povedala, da ne sme nagajati, ampak kljub temu bi jo morala kaznovati drugače. To ni bilo prvič. Po pogovoru s hčerko ter zagotovilu, da se ni zmislila, sem prijela telefonsko slušalko ter se želela zmeniti kaj je bilo zjutraj, ter jima povedala, da jima nihče ni dal pravice udariti mojega otroka, pa čeprav samo po riti. Odgovor je bil, da moj otrok laže. (pa sem že na lastne oči videla, da jih je enkrat od tašče dobila, pa takrat nisem ukrepala in mi je še sedaj žal). No v glavnem iz mojega vprašanja ter namena pogovora, je nastal vsesplošen prepir, za katerega sem seveda kriva jaz. Ker pa baje itak ni nič takega tudi, če otroka malo “pobožaš” po riti. Pa še stare zadeve sem dobila servirane, pa kako ne spoštujem starejših.
V glavnem saj mi je po tolikih letih že čisto vseeno kaj si mislijo o meni, samo glede otrok sem pa zelo občutljiva. Hudo mi je pa tudi za moža, ker so takšni prepiri (do sedaj ne v takšnem obsegu, ampak enkrat se nabere) kar precej pogosti. Sva si pač s taščo zelo zelo različni, ampak ker je ona starejša, pa tudi vzgojila je že dva otroka, je pač njen način pravilen, jaz sem pa “zmešana”, oziroma nisem normalna, pa pretiravam, pa kompliciram,…. Ona potem napade mojega moža, da kakšne sem, ….. namesto, da bi se z mano pogovorila. Mož pa je potem vedno v navzkrižnem ognju. Sedaj sem se pa resnično odločila, da grem na pogovor brez otrok, pa z mojim možem, da bo slišal besede iz mojih ust, takšne kot bodo, ne pa prirejene,… rada bi samo ne vtikanje v mene, pa da zaradi tega, ker razmišljam drugače, ne bi bila “prfuknjena”.

Jaz vem, da ju ne bom spoštovala (za njih je spoštovanje, da se jim ne zoperstavljaš, ter sprejmeš vse kar rečejo, pa ne poveš nič nazaj) za ceno mojih otrok. Jaz sem hčerki verjela, mi je zagotovila tudi danes zjutraj, da se ni zmislila, ter ji povedala, da ni prav da jima nagaja, da pa kljub temu ne dovolim, da jo kdo udari.
Moji otroci so moje največje bogastvo, jaz sem njuna mama, želim, da mi zaupajo, ter jim moram stati ob strani.

Ne želim vaših nasvetov, ker vem da bom vso stvar morala rešiti sama (vleče se že 10 let), pa naj bo rezultat takšen ali takšen. Želim samo vaše mnenje oziroma komentarje na zgoraj opisano zadevo. Ali bi ve ukrepale, če bi tast udaril vašega otroka, ki nagaja?

Hčerko bi vprašala, ali še želi obiskovati stare starše. Če bi rekla, da ne, bi bil moj ukrep prekinitev stikov (dokler ne bi punčka eventuelno spet izrazila želje po obiskovanju starih staršev).
Če bi rekla ja, bi jo vprašala, če želi biti tam tepena. Če bi rekla, da ne, bi ji naročila, naj me vsakič, ko ji bo grozilo kaj takega (domnevam, da je že dovolj stara), pokliče, da jo pridem iskat. (Obenem bi tastarim seveda prepovedala takšno kaznovanje in tudi njim naročila, naj me, ko jim kaj ne bo všeč, pokličlejo, da pridem po punčko, če se sami pač niso zmožni zmenit z njo na normalen način.)
Tako približno.

lp,
Ivana

Mislim, da imajo stari starši pravico disciplinirati otroka. VENDAR!!!! na način, kot ste se dogovorili starši z njimi, nikakor pa ne s tepežem. Kako pa vi otroka disciplinirate?

Kakorkoli – tepež ni odgovor, je pa res, da stari starši velikokrat drugačnega načina discipliniranja ne poznajo. In mislijo, da je edino pravilen. Kar pa seveda ni res! Zato jim je treba prijazno predlagati drugačne načine reševanja problema, ali pa manj prijazno povedati, da potem pač otroka ne bodo več imeli v varstvu. Sicer se bo, in to jim povej, zgodilo – da ne bo hotela več k njim. In tudi ti jim zagrozi, da če se ne bodo posluževali drugačnih načinov discipliniranja – denimo odmor itd. – otroka pač ne bodo videli. Če so oni njeno varstvo, poskušaj najti drugo, tak način ni sprejemljiv. Tepež otroka poniža, ga rani, četudi se udarec čez dve minuti ne pozna več. Ne, naši dve babici imata kdaj večji red kot ga imamo mi doma in vse to sta dosegli samo z besedo. Kdor pa to dosega z udarci, temu otroka ne bi več zaupala.

Otroci si marsikaj izmislijo, toda zlorabe in udarce ne!
T.

Zdravo,
no, jaz bi verjetno najprej “popizdila” po telefonu, tako kot si ti, naslednji ukrep pa bi bil da otroka nebi več puščala tam (ne vem sicer koliko je tvoja stara). Saj je fino, če imaš nekoga, ki ti počuva otroke, če ga pa nimaš se pa znajdeš na drugačen način. Moje hčere sigurno nebi več videli same pri njih, ker če govorijo da ni nič če “pobožaš” otroka po riti, ga bodo sigurno ponovno “božali”.

lp

Definitivno bi ukrepala in menim, da si naredila prav. Morda po telefonu ni bila najboljša ideja, a spoštujem te zato ker si se potegnila za svojega otroka in mu verjela.

Jaz vedno pravim: povej meni in jaz bom ukrepala pri svojem otroku ali moj mož, tako da bo v skladu z najino vzgojo. Jaz k sreči nimam takih problemov. Moja tašča je nekaj malega probala, a sva jo jaz in svakinja hitro prepričale v nasprotno.

Morda je najboljša ideja, da se stvari razčistijo (brez otrok) enkrat za vselej. Samo pozor. Ne vem kakšen je tvoj mož. Moj 100% stoji za menoj in če nimam prav mi to pove kasneje na štiri oči. Ne vem pa kakšen je tvoj. Bodi pripravljena, da se morda ne bo v vsem strinjal s teboj. Na tvojem mestu bi jaz to razčistila, si zagotovila, da se tepež ne bi ponovil (predvsem bi razčiščebvala glede tepeža) in tega ne bi nikoli več pogrevala. Moje izkušnje so, da gre pri taščah in tastih (pa čeprav znajo biti čudoviti ljudje) taki kregi v nedogled z izgubo ogromner količine energije in povsem ničnimi rezultati.

Tudi pri meni je tako kot pri tebi, in je vedno ogenj v strehi, če se ji uprem (problemi so samo s taščo).
Velikokrat se zalotim, kako jočem, ko iz spodnjih prostorov poslušam njeno vpitje in zmerjanje, ki leti name. Ne moreš si misliti, kakšen “besedni zaklad ” ima moja tašča!
Sočustvujem s tabo in upam, da bo kmalu bolje. Moj mož pravi, da če ne prej pa ko jo bomo pokopali

No naj vam malo opišem še kaj je nagajala hčerka. Stara je 6 let. Hodi v vrtec, imamo pa še sina, ki je star 2 leti. Pazita ga tašča in tast. Jaz sem zaradi zelo nasprotujočih si mnenj želela, da gre v vrtec že lansko lato, pa sem potem zaradi nasprotovanja moža (češ da bo tašča jezna, ker ne dovolim, da ga pazita), pa tudi tukaj na forumu sem brala določena mnenja o jaslih za in proti, pa sem se potem odločila da ga varujeta (septembra gre v vrtec). No in potem zjutraj prideta po njega (5 min oddaljeni), da se ne vstaja tako zgodaj, pa včasih še hčerko peljeta v vrtec. Se pravi, da jo vidita zjutraj cca 1-1,5 ure. Vem, da je hčerka živ otrok, ampak ni pa poredna, ter nagaja kadar ji je dolgčas. Tašča in tast pa si zjutraj prvo kar je prižgeta TV (dnevnik in dobro jutro), pa skuhata kavo. Hčerka in sin se pa potem včasih skregata, pa nagajata, seveda mora hčerka popustiti, ker je strejša in bolj pametna (uf kako sovražim te besede).

Preveč je vseh stvari…. Sem jima tudi povedala, da naj ne ločujeta otrok po spolu (to počneta), ker sta oba enovredna. Sem tudi rekla, da vem da sta oba živa, ter potrebujeta pozornost, kar pa je težko, če ti piješ kavo in gledaš TV. Potem je najlažje narediti mir z vpitjem ali “božanjem” po riti.
Včeraj pa jih je dobila, ker je hotela zjutraj pred vrtcem gledati risanko, tast ji ni dovilil, ker je gledal dobro jutro, pa mu je prestavila na risanko. Ne vem, če je to dovolj velik razlog, da otoka po riti.

Drugače pa jaz svoja otroka skušam vzgajati z zgledom, pogovori ter doslednostjo. Ter jima sploh ne dovolim vse in sem prej stroga kot ne.

Hčerka pa je tudi izjavila, da gre danes z mano v vrtec (je tudi šla). To imam tudi najraje, samo včasih želi malo poležati. Pa dejala je, da sta ji rekla, da ne sme več hoditi z njima. Sicer predvidevam, da je bilo to verjetno tako: Če ne boš pridna ne boš več z nama hodila v vrtec. Ampak hčerka je očitno to vzela drugače, ter ji je šlo kar na jok.

Kar se pa tiče moža, je pa bolj nevtralen. Čeprav mi potihem večrat tudi prizna in je bolj na moji strani, sva že tudi kar nekaj časa skupaj. Na živce pa mu gredo ti večni prepiri, rad bi mir.

No naj še jaz podržim svoj piskerček.
Drage mamice, vse je lepo in prav, da varujete in dajete zaščito svojim otrokom.
To se pravi, vi lahko pobožate otroka po ritki, včasih kako drugače tudi ( očevidec )
Samo eno bi vam rad povedal. Dedek ali Babica ne bosta nikdar stresla takšne jeze na vnučka, kot ravno mamice. Zakaj ? Zato, ker največ časa preživite z otroci,
verjemite da vaš dedek ali vaša babica imajo rajše svoje vnuke kot pa so vas ali moža imeli vaši starši.To pa zato, ke za vas vaša starša nista imela toliko časa zaradi zaposlenosti, za vnuke jih imata več. Seveda to je pa odvisno od spoštovanja med starši in otroci v družini, snaha, zet, sin, hčera in vnučki.
Najboljši preizkus ” ko je otrok v težavah ” h komu se bo zatekel, tam se čuti varnega in zazna da ga ta ima rad. Pa ni rečeno da je to vedno oče al mati.
Zato pa ne bit nezaupljive, do moževih ali vaših staršev. Sigurno oni bolj nežno pobožajo svoje vnukece po ritki, kot pa ve same.
Lepo vas pozdravljam in bodite srečne in polne veselja družine.

Je ze prav, da je tepez treba prepovedat. Pa ne s 1000 stavki in s pogovori ki trajajo 14 dni. To se pove kratko in jedrnato. Ce jim ne das manevrskega prostora, potem ne bodo imeli kaj muckat. Glasno se pove, da sta se oce in mati odlocila, da otroka ne tepemo in pika.

Kar se tice sporov s tasco. V eni sapi jokas, da je moz v navzkriznem ognju, hkrati pa nam poves, da ga bos spet zvlekla na vajine pogovore s tasco. Odloci se kaj bi rada in razcisti sama s seboj. Ali ga vleci nic krivega s sabo v vojno, ali pa ga pusti doma. Oboje hkrati ne bo slo. Kar se tice mene, bosta probleme morala resiti sami. Ce rabita vsaka svojega odvetnika, da bosta uspeli najti priblizno skupen jezik, si vzemita vsaka svojega Ceferina. Pa se bockajta po mili volji. Moza pa pusti doma in ga ne sili naj se praska tam, kjer ga ne srbi.

Ocka

Kaj tvoj dec nima jajc??? (oprosti izražanju) Jaz sem mnenja, da bi on moral narediti malo reda pri hiši, saj navsezadnje je on nekakšen vezni člen med tabo in otroci ter njegovimi starši. Pogovori se z možem, moje mnenje je, da bi moral tudi on kdaj po mizi udariti in se zmeniti s SVOJIMI starši kako pa kaj!!! Ne pa da si zmeraj ti ta grda, čeprav hočeš biti samo dobra mama svojim otrokom.

Ful mi gredo včasih na živce taki ta stari (spet oprosti izražanju), ki mislijo, da so njihovi 30 let stari nazori o vzgoji najboljši!!!

Lp,

L.

Sem mnenja, da se mora otrok, tudi pred morebitnimi krivicami in krivimi obtožbami, s katerimi se sreča že kot malček, sam ubraniti, saj ga mnogo tega čaka na življenjski poti. V takem primeru bi ukrepala s soočenjem mnenj. Ampak tepež mojega otroka – tega definitivno ne dovolim nikomur in bi, glede na to, da sem hitre jeze, enako ukrepala proti storilcu.

V tvoji izjavi sem našla nekaj tako “grozljivega”, da sem se morala oglasiti – sicer se ne bi, ker je bilo moje mišljenje o vsem skupaj že zdavnaj povedano skozi poste drugih forumovcev.

Napisal si:

> Kar se tice sporov s tasco. V eni sapi jokas, da je moz v
> navzkriznem ognju, hkrati pa nam poves, da ga bos spet
> zvlekla na vajine pogovore s tasco. Odloci se kaj bi rada in
> razcisti sama s seboj. Ali ga vleci nic krivega s sabo v
> vojno, ali pa ga pusti doma. Oboje hkrati ne bo slo.

> mili volji. Moza pa pusti doma in ga ne sili naj se praska
> tam, kjer ga ne srbi.

Naj se tole sliši kakor hoče, ampak mož je še vedno oče svojih otrok in naj bi v družinsko življenje in temu posledično k vzgoji otrok prispeval povsem enakovreden delež kot mati. Za moje pojme mora družina navzen delovati kot celota, pa sploh ni važno s kom pride v konflikt. Res je, da morata partnerja (oče in mama) najprej razčistiti zadeve med seboj in zavzeti neko skupno stališče kako se bosta obnašala, vendar morata pred zunanjimi nastopiti kot celota, ne pa “očka ta tema ne srbi”. Po napisanem sodeč ga res ne in bi mu najbolj ustrezalo, da mamica zadevo reši sama – pa je ne bi smela, ker so otroci TUDI njegovi.

Tole bo spet izpadlo zelo “pametno”, ampak pri nas imava v zadnjem času dogovor, da “zagovore” pred starimi starši opravi vedno vsak pri svojih – da vsi vejo, da držimo skupaj in ne more priti do “obmetavanja z nehvaležnostjo”, kar nekatere tašče in tasti radi prakticirajo. Pa tudi vsak svoje najbolje pozna in ve, kako jim mora povedati. Res pa je tudi, da mora v tem primeru “migniti” tudi mož in ne more lepo v senčki ob pivu čakati, da vse neprijetnosti reši žena.

LPM

Včasih je malo božanja po riti edino pravo v določenem trenutku. Pa saj jo niso natepli, kaj pol če so ji dali eno poriti? A se ji pozna? Ejla kako ste vse perfektne mamice, pol pa gledaš in poslušaš in bereš, kaj vse so mame sposobne narediti lastnim otrokom……. bodi jim hvaležna da ti čuvajo ta malega. Če so vzgojili tvojega moža tako, da je dovolj dober zate sigurno ne morejo biti tako napačni.

Se strinjam, da imajo stari starši pravico disciplinirati otroke. Tudi kaznujejo naj jih, toda ne z udarcem po riti.

Jaz svoja otroka poskušam vzgajati z zgledom, doslednostjo in pogovor. Pri nas se celo popoldne samo pregovarjamo in pogovarjamo, ..pa sklepamo kompromise. Če pa ne gre drugače, pa vzamem predmet spora, pa ga nima noben. Nikakor pa ne dam potem te stvari mlajšemu samo zato, da ne bi jokal, ker bi bil starejši potem prizadet.
Jaz se s svojima otrokoma veliko pogovarjam, kadar pa ne gre drugače, potem pa je enostavno ne in ne.
Če ne ubogata potem pa sledi tudi kazen, ki pa se potem tudi izvrši. Npr. če ne pospravita igrač, sem jih že tudi dala v vrečo in spravila za nekaj časa.
Pa saj na splošno nista neubogljiva, samo bolj živa, res pa je, da jima moraš včasih kakšno stvar tudi 10 x povedati.

Noooooooooooooooooo.

Tole si prebrala in razlozila tako, da je voda stekla na tvoj mlin. Takega razmisljanja si ne pustim podtakniti, ker ne pritice moji glavi.

Jasno je, da mora tudi oce povedati svojim starsem vse, kar se mu ne zdi ok pri vzgoji svojih otrok. Jasno je, da je pri tem tudi v prednosti, saj je dejstvo, da morda nekdo lazje pove nekaj svojim starsem, kot svojemu tastu ali tasci. Moje besede pa so se navezovale na cisto nekaj drugega. zacetnica te teme je omenila, da so odnosi s tasco ze v osnovi bolj kot ne neurejeni. In prisotnost oceta pri odnosih s tasco je, vsaj kar se mene tice, tu popolnoma nepotrebna. Kadar so v igri otroci, se jasno zadeva postavi na glavo.

Se enkrat. Da bi oce moral biti zraven na tej cudaski tekmi in navijati za enega ali drugega, ko se ti dve (pogojno odrasli) osebi ne morata zmeniti med sabo, kar se tice medsebojnih odnosov, je absurd. Ce vsaka stran ne upa, ne zmore ali karkoli drugega povedati vsega, kar si misli, je dovolj zalostno. Naj gre vsak svojo pot, pa je. Ce se meni zdi potrebno, lahko tasci recem tudi da je (karikiram) kaca. Ce mi to zameri do smrti, je to njen problem, ne moj. Da pa bi nekdo moral zavoljo dobrih odnosov igrati lutko in samo kimati. No thnx. Tudi tu velja; cisti racuni, dobri prijatelji. Problem teh odnosov pa je v vecini to, da vsak joka v svojem nadstropju in v obratni smeri, vsak pljuva po drugem le takrat, ko pljuvani ni na dosegu oci. Zalostno, toda resnicno.

Ocka

V našem primeru pa ne bi vse čisto držalo.

Obstajajo tudi stari starši, katere vnuk prosi, da jih pridejo gledati na nastop, pa ne najdejo časa, ker morajo pospravljati omare,…. pa bi morali iti k frizerju, pa potem le pridejo, …no ja, ….bodo šli pa naslednji dan, če je že tako.
Zaradi mene jih tudi ni treba, ampak hčerka je bila pa že dvakrat žalostna, pa so potem, oziroma samo tašča, le prišli tretjič.

Hčerka pa je drugače sama izrazila željo, da ne gre več z njima zjutraj v vrtec.
Otroci tudi niso neumni, imajo tudi svoja čustva in si izoblikujejo svoje mnenje.

“Včasih je malo božanja po riti edino pravo v določenem trenutku.”

Svasta. Kaj ko bi ga se dvakrat na gobec, saj do poroke se mu ne bo poznalo nic vec ane?

Adijo pamet.

Ocka

Ocka, se strinjam s tvojo primerjavo.

In to, da smo tako perfektne, potem pa slišiš, kaj vse matere delajo otrokom – Dada, se ti ne zdi, da malce vsepoprek zamahuješ.

sem že udarila otroka in ne bom nikoli več – ker sem se tako odločila, red pa imamo doma kljub temu. Ne vem, zakaj so eni prepričani, da če otroka nažgeš, potem bo že vedel, da bo drugič priden. Ja, vedel bo, da mora dat mir sicer bo spet tepen. Blazna vzgoja. Z ustrahovanjem Svašta.
T.

PA KAKO LAHKO UDARCU SPLOH REČETE “BOŽANJE”??????????????? TO JE NASILJE!!!!!

Sem apsolutno proti tepežu. Nikjer in nikoli.
Toda:
Ali je res neizogibno, da tašča čuva otroke? Moja ga je enkrat samkrat pol ure. Povedala sem ji, da ne sme določene stvari jest, ker je alergiček. Bila je jasno prepametna in ko sem sina čez pol ure prišla iskat je jedel točno tisto. Ona se je pa smejala. Žal je bil sin takrar star dobri 2 leti in ni sam zavrnil tistega kar ne sme. Otroka sem popokala, se zahvalila in vprašala, zakaj vendar mu je dala jagode. Nič ni rekla, samo smejala se je. Od takrat ni bil sin niti minute več v njenem varstvu. Ji ne zaupam. Žal ga ne morem dati tudi moji mami, ki ga ima srčno rada in spoštuje moja načela, vendar so tam družinske razmere take, da se z babi srečujemo samo zunaj. Tako da mi je strašno hudo, da moj sin nima takih babic in dedkov, da bi jih kam jemali, razvajali…

Zato mi ne rečt, da potrebujete varstvo. Če midva z možem zmoreva sama, bi verjetno tudi kdo drug. Pač ne hodiva v gledališče, kino, na večerje.

Moje mnenje je namreč, če koristiš usluge od tašče in tasta, si jemljeta tudi pravico, da se vmešavata. ŽAL. Pri nas se temu izogibamo. Ko je bil moj sin dojenček, nisem pustila da ga kdorkoli vlači po rokah in ga zbuja, da bi videl kakšne učke ima. Zaradi tega sem bila v očeh tešče slaba mati, ki ne crklja svojega otroka. Kar pa sploh ni res – crkljala sem ga vedno in ga še, ampak samo ko on to hoče.

Pa da ne bi kdo mislil, tega “sranja” s taščo je ogromno. ( Npr.: Ko je mož enkrat predlagal, naj nas povabi na kosilo, mi jih bomo pa po kosilu peljali na izlet, je rekla, da ona po že ne bo za 4 ljudi kuhala. Pol pa tud na izlet nismo šli)
Vedno sem poskušala razčistit sama. Enkrat sem jo vzela celo seboj ne dopust. Šla sva sama s sinom, ker je bil mož službeno zadržan. Ne bi šla prvič sama s sinom. S seboj sem jo povabila enostavno zato, da bi se zbližali. Ampak – ona je bila na dopustu. Kuhala, pospravljala in pazila otroka sem samo jaz. Zvečer je gledala TV do 2h. Moj tamal je zjutraj vstajal ob 5h (imel je tak ritem). V spalnici sva se zadrževala do 7h, da ne bi zbudila babice. Pa še pol je jemrala kako zgodaj vstaja. Po temu dopustu so se odnosi še bilj ohladili.

Je malo jezna na mene, ker nisem pustila, da bi se vmešavala v naše življenje.

Malo sem naložila. Ampak, saj si dojela bistvo – otroke v vrtec (naj bo užaljena!!!) in samo še skupaj na obisk. Pa boste vsi zadovoljni.

Tudi jaz se v določenih zadevah strinjam s tabo. Ampak na žalost pri nas ne gre. Vedno kadar kaj reče, pa je lahko karkoli, je narobe, narobe,…. sem nesramna, nespoštljiva, pa si mislim kaj sem,… pa škoda vsake fakultete, ker meni itak ne more nobena šola pomagati,….

Zelo zelo rada bi se pogovorila s svojo taščo. Samo zame je pogovor govorjenje dveh in tudi poslušanje dveh, seveda ne istočasno.

Kar se pa tiče vpletanja mojega moža, bi pa rada, da je zraven predvsem zato, da bo slišal kaj se pogovarjava, kaj sem jaz sploh rekla. Ker tašča ga vedno po vsakem najinem pogovoru napade, pa mu “naplete” kaj vse, da sem ji jaz rekla (še malo doda), pa da spet ni bilo dobro to , pa to….
No in naj mož sliši, da bo videl in slišal iz mojih ust besede, ne pa prirejene stvari.

Prepirava se s taščo pa itak v glavnem zaradi otrok, če izvzamemo to, da sem ji “odvzela” njenega sina, kar seveda ni res, ona je še vedno njegova mati in tako bo tudi ostalo. Ga ne ščuvam proti njej (pa bi ga lahko, verjemi). Toda to sta njegova starša in tega se zavedam.
Ampak njej tako in tako ne bi bila nobena po godu.

Sicer pa ne obiram rada, to je bilo prvič, da sem “izkihala” svoje probleme na forumu, ampak v podrobnosti se pa ne bi spuščala. Je pa težko razumeti takšne probleme in takšne ljudu, še posebej, če jih ti nimaš v svoji okolici, to močno verjamem.

Drugače pa se nasplošno v redu razumem z vsemi ostalimi ljudmi, vključno z vsemi sosedi, pa so večinoma starejši upokojenci.

Jaz pustim ljudi pri miru, spoštujem njihova mnenje, jim če želijo povem svojega, jim ga pa ne vsiljujem, ker vem da ni edino tako kot mislim jaz pravilno.
Mislim pa, da imam glede vzgoje najinih otrok, pravico popvedati, če me kaj muči.
Samo saj veš kako gre pregovor: Če stopiš mački na rep…..