Spoštovani!
22 dni nazaj sem pri točno 37 tednih gestacije rodila drugega sina, ki je bil nenavadno velik – 3.410g, 51 cm, OG 36cm (apgar 9, 9, 9). Prvi sin je bil rojen 9 dni čez rok, 3.780g, 51cm, OG 35cm. Oba starša sva nizka samo 169 cm. 🙂
Zaradi nenavadno velike dolžine in teže so v Lj. por. 4x naredili test glukoze v krvi novorojenčka, ki je pokazal normalne vrednosti (vedno nad 2,5, zadnjič celo nad 4).
Tretji dan je šel sin zaradi mejne vrednosti bilirubina (265 mikromola/l) za 12 ur pod lučko. Naslednji dan sva bila odpuščena z vrednostjo 232, vendar sprejeta nazaj šesti dan z vrednostjo 324. Po dobrih 20 urah fototerapije sva šla domov z vrednostjo 208, po tem patronažna opaža upadanje rumene obarvanosti.
Otrok je bil do par dni nazaj zaspan, večinoma sem ga za dojenje zbujala. Zdaj je precej boljši, vsak dan ima vsaj dve obdobji budnosti, ki trajata vsaj 2 uri.
Pridobiva pa več kot odlično – v zadnjem tednu je pridobil 240g, od najnižje teže pa že 600g.

Zdaj pa (končno :P) k vprašanjem:

1. Prvi teden je kakal zelo malo, pravzaprav samo 1x normalno (prej mekonij). Potem se je to uredilo in je kakal vsak dan večkrat, od tega enkrat “konkretno”. Zdaj pa že skoraj 3 dni ni kakal niti malo, nima pa zaradi tega nobenih težav. Je treba ukrepati ali počakamo, da bo ali kakal ali pa imel težave? Če je potrebno ukrepati – mu lahko dam Lactecton (ki ga imam doma) in koliko? Ima prb. 3,7kg.

2. Kaj je še (poleg neugotovljene gestacijske sladkorne – nikoli nisem bila testirana) lahko vzrok za visoko porodno težo in dolžino in ali ima lahko otrok zato kakšne težave v prihodnje?

3. Otrok občasno pokašljuje, ampak samo po podoju – takrat tudi poliva (včasih sicer smrdi po kislem, količinsko pa nikoli ni veliko). Nosek je bolj ali manj prehoden, nekajkrat sem sicer potrebovala fiziološko, da sem spravila ven kakšno večjo mucko, ki je motila dihanje. Lahko to kašljanje pripišem polivanju ali naj me skrbi prehlad? Starejši bratec (slaba 3 leta) je zdrav in trenutno ni v vrtcu.

Najlepša hvala za vaš čas in za ves trud, ki ga namenjate otročkom v P in tudi tukaj na forumu, 🙂

Draga Petra75,

vaš novorojenček res sodi med (statistično gledano) velike, pa to ni nič hudega ali skrb vzbujajočega (še zlasti ne za prihodnost). Večina takšnih mejnih velikanov je posledica dobre prehranjenosti v maternici in genetskih dejavnikov (čeprav z možem nista dolgina, sta bila morda med krepkejšimi kot novorojenčka), nekaj pa gre na račun sladkorne bolezni (bodisi tiste, ki obstaja že pred zanositvijo ali pa z nosečnostjo povezane, tim. gestacijske sladkorne bolezni). Čeprav nanjo niste bili dodatno testirani (z obremenilnim testom), pa so vam skoraj zanesljivo pregledovali urin (kjer je obvezen del semikvantitativno določanje beljakovin, sladkorja ter prisotnosti bakterij) in vsaj 1-2x tudi določili glukozo v krvi.

Tudi vrednosti krvnega sladkorja pri vašem novorojenčku so bile v normalnem območju – pri otrocih “pravih diabetičnih” mam so vrednosti nizke, saj plod zaradi stalnega dotoka visokega sladkorja od mame poveča aktivnost izločanja inzulina, s tem si spravi vrednost lastnega krvnega sladkorja v normalno območje, ob previsokem inzulinu pa se začne debeliti – saj odvečni sladkor nalaga v zalogice špehka… Po rojstvu (ko ni več vira maminega sladkorja) pa postanejo visoke koncentracije inzulina odveč, saj preveč znižajo krvni sladkor, česar pa novorojenček ne uspe kompenzirati – in težave so tu, še zlasti ob koncentracijah krvnega sladkorja pod 1 mmol/L.

Težave s kakanjem so tudi nekaj čisto vsakdanjega – in verjetno se je od petka tudi že pokakal… Še zlasti pri dojenih je – pod pogojem, da je trebušček mehak, neboleč in da ne bruha, da je zadovoljen in lepo pridobiva težo ter da blato ni trdo – dovoljeno marsikaj: od kakanja po vsakem obroku do kakanja 1x na nekaj dni. Lactecon je nežen način “mehčanja” kakca, ni pa učinkovit pri “nastajanju” kakca – doziranje je 1 velika žlica (5 ml) 1x dnevno.

Pokašljevanje po podoju tudi ni kaj skrb vzbujajočega – lahko je posledica manjšega “zalivanja” ob obilici mleka, ko gre ob požiranju malo v nos (na to kažejo “muce”), nekaj pa do glasilk. Vsekakor pa ni znak prehlada. In da ste vzeli sorojenca iz vrtca, je zelooooo pohvalno.

Pozdrav,

Najlepša hvala za prijazen in obširen odgovor. 🙂

Sem bila malo v dvomih, ali naj tole napišem, ker ne sodi na tale forum, poleg tega pa sem človek, ki načeloma (čeprav upam ne slepo) zaupa zdravnikom oz. uradni medicini in nisem ena od tistih, ki sproža čveke po raznih forumih. :))) Gre pa za odgovor na tole:

Pri moji ginekologinji se urin pregleduje samo s testnim trakcem na beljakovine, nič drugega, kri pa se vzame samo iz prsta za Hb (pregled z napravico, ki takoj izpljune rezultat). To je to. Nobene krvne slike ali pregleda urina, še na odvzem krvi za toksoplazmozo te pošlje samo 2x v nosečnosti (namesto 3x, kar je, kolikor vem, strokovni dogovor). Dr. Pušenjak je na sosednjem forumu enkrat pisal o tem, da naj bi se obremenilni test za sladkorno delal, če je pri nosečnici ali plodu kakšen od dejavnikov tveganja, ki so navedeni v materinski knjižici. Če drugega ne, bi mi testiranje pripadalo že samo zaradi starosti (36) – UZ meritve ploda pa niso kazale odstopanj (kar v mojih očeh še malo zmanjšuje kredibilnost moje G); njene meritve pri točno 36 tednih so bile vse skladne s tedni gestacije (nekatere celo za kakšen teden manjše, nobena večja), ocenjena teža ploda pa je bila 2.800g; en teden kasneje pa se je rodil otrok s težo 3.410g, dolg 51cm, obseg glave 36cm. V enem tednu se toliko ni potegnil. 😉
Pa če omenim še njen odgovor na (sicer k sreči hipotetično) vprašanje o 5. infekcijski bolezni v nosečnosti – da ona pač ne more poznati vseh teh respiratornih otroških viroz in da če bi bilo to kaj pomembnega za nosečnost, bi “oni” to že izvedeli…
Pa da me je pri točno 36 tednih nosečnosti poslala direktno v P, ker sem bila 3cm odprta, z napotnico za sprejem in razlago, da mi bodo takoj dali dexamethazon in da bodo skušali ustavljati porod, čeprav ona dvomi, da jim bo uspelo (bi bila po nepotrebnem panična, če ne bi brala foruma dr. Pušenjaka in vedela, da po 34 tednu steroidi niso več potrebni, pa da tudi porod v 36 tednu ni več kakšna tragedija). So me seveda poslali domov, kjer sem kljub skrbi za živahnega dvoletnika, sprehajanju naših kužkov itd. ostala noseča še cel teden.

Uf, sem se razpisala. 🙂 Tole lahko objavite ali pa tudi ne, se pa vi zagotovo pri vašem delu tudi srečujete s posledicami napak in napakic ginekologov med vodenjem nosečnosti.

Aha, pa če že pišem – sinu sem peti dan ne-kakanja, še pred vašim odgovorom, dala Lactecton, po katerem se je obilno (mazavo, gostejše, ampak ne trdo) pokakal ob moji pomoči (pritiskanje nogic na trebuh). Potem ga je dobil še 2x, zdaj pa je kakanje tudi brez sirupa spet steklo normalno, večkrat na dan (najrajši in najbolj obilno ob 2h zjutraj, da je treba potem prižgat luči in zbudit celo familijo). :)))

Lp in še veliko uspehov pri delu in zasebno vam želim!

Petra

Draga Petra,

vidim, da ste malo jezni na svojo ginekologinjo, kar po svoje ni nič slabega. No, seveda bi bi bilo bolje, če bi tole napisali njej in ne na forum. A ker vem, da pomaga že to, da stisko ubesedimo – in s tem razkurjenost prenesemo na koga drugega, vaše pripombe seveda dajem “v javnost”.

Priznam pa, da se pri svojem delu precej pogosteje srečujem z uspehi naših ginekologov, kot pa z “napakicami”. In močno upam, da se čez moje “napake” ne jezi kdo drug… Saj veste, vsi smo ljudje – in kaj drugega niti ne bi želela biti.

Še pripomba, pa upam, da me ne bo kdo tožil zaradi blatenja dobrega imena.
Mnogo “napak”, ki ste jih opisali, zakrivi kar zdravstvena zavarovalnica, ki se po medijih strašno rada hvali, kako je radodarna do bolnikov, v praksi pa je vse drugače – od njih celo za opravljeno delo ne dobimo plačila, nalagajo nam nove in nove zadolžitve v okviru istega “mošnjička” in zahtevajo, da se znajdemo sami. Medtem pa si oni delijo mastne dobičke – pravkar sem v Delu prebrala, da so VSE zdravstvene zavarovalnice poslovale z velikim dobičkom (samo Vzajemna je prihranila v enem letu 2,4 milijona evrov !?!?!) in so zato njihova vodstva upravičena do nagrad, ki znašajo kar polovico “privarčevanega” denarja. Benti, to je denar ljudi, ki so ga namenili za svoje zdravje in zdravljenje in ne za razne Fakine in fakine.

Pa srečno,