Pred približno mesecem sem nehal kaditi 60 čikov na dan, star sem 23 let. Uporabljam nikotinske obliže, a včasih mi “zbeži” kakšna cigareta in mi pride prepričanje, da mi ne bo uspelo POPOLNOMA prenehati kaditi. Naj vam povem, da so mi vse cigarete, ki so mi “zbežale”, so zbežala v stresnih situacijah. Kako naj obladam te situacije, da mi ne bodo več “bežale” cigarete.
Potem ko mi zbeži cigareta ali dve, dobim blazen občutek krivde in se morem nafilat z anksiolitiki in antipshotiki in kamilico… kaj naj storim? Kaj naj storim, da mi cigarete ne bodo več “bežale” in, predvsem, kako naj se izognem temu vsemogočnemu občutku krivde? Ja, tako se počutim, ko se pregrešim.

Dragi vojaček!

Mene bolj kot cigarete skrbi tvoje kot praviš filanje z antipsihotiki in anksiolitiki!!!!!! V primerjavi z njimi cigarete niso tak problem, se ti ne zdi?
Odgovarjam pa ti zato, ker je ravno danes eno leto odkar sem sama nehala kaditi in ne boš verjel od takrat mi ni ušel niti en sam samcat cigaret! Tudi jaz sem take sorte, da mi najbolj zapaše ravno pri stresnih situacijah, ampak sem na to gledala takole: če je že nekaj šlo narobe, naj ne bo dvojno sranje – saj če si pri stresni situaciji prižgeš ŠE cigaret je **** dvojen, ali ne? Pa še nekaj je, kar je temeljnega pomena – začela sem imeti svoje telo RADA. In kar nekako ga ne morem več zastrupljat. Ma to je neki premik v glavi, morda se bo tudi tebi zgodil, če se še ni. Sploh pa, meni je uspelo v četrto! Upam, da trajno. Pogumno