Spet je minil dan ko sva se skregala, ko sva spet prišla do točke, da to nikamor ne gre. S partnerjem sva skupaj 5 let, imamo 1 letnega otroka. Sem študentka, on je redno zaposlen. Naj pojasnim, da ni nobenega nasilja, samo ljubezni ni več. Nekaj časa sva hodila k svetovalcu, pa ni bilo nič drugače, pravih čustev ni več. Kaj zdaj? Jaz ne morem nikamor, sem študentka, ne bi imela niti za najemnino, če pa on gre, pa spet ne morem plačevati najemnine. Domov ne morem (alkoholizem, ločeni starši…skratka kriza). Za študentski dom sem na čakalni listi. Res ne vem. Zbiram pogum, da bi šla, a kam, kako, pa še otrok. Si ne predstavljam življenja naprej, da bi spet bila sama, brez sredstev…Saj vem, da nekaj prispeva sociala, a to ne bi niti najemnine pokrilo. Saj v bistvu po eni strani bi rada še kaj zakrpala, če se bi dalo med nama s partnerjem, po drugi strani pa mi je zadosti tega razmerja. Skratka začaran krog. Kako je pa s socialnimi stanovanji v Lj, kakšen je pa tu postopek?
Vem, da se moram zbrati in narediti nekja zase in za mojega otroka, a ko si kar naenkrat postavljen pred odločitev, se odpre toliko vpašanj in toliko strahu pred neznanim
Hvala

Draga moja!

Stanovanjski problem ne sme biti razlog za to, da se vajina zveza ne bi razšla. V kolikor je odločitev zrela za to, da boste odšli, imate nekaj možnosti.
1. Lahko odideš na kratko “okrevanje” in hkrati bi s tem rešila tudi stanovanjski problem, v materinski dom. Po Sloveniji jih je kar nekaj. Če želiš več informacij se slišiva na telefonski številki 01/366 77 21, ki je telefonska številka materinskega doma na Škofljici.
2. Trajnejša rešitev bi bila socialno stanovanje, vendar pa je to precej odvisno od občine stalnega bivališča. Moram pa reči, da so splošno gledano razmere precej katastrofalne in je stanovanje težko dobiti.
3. V nekaterih časopisih ljudje oglašujejo, da v zameno za druženje nudijo stanovanje, vendar moraš imeti pri tem precej sreče. Bolje bi bilo, da bi takšno varianto iskala preko kakšne dobrodele organizacije, ker je lahko sicer tudi “nevarno”, če malo pretiravam.
4. Tržne cene najemnine si gotovo ne bi mogla privoščiti, če pa bi bila malo nižja, potem bi zmogla plačevati. Najdejo se tudi ljudje, ki še imajo human čut.
5. Denarna socialna pomoč, preživnina, štipendija (?)… bi ti pomagale finančno preživeti.

Če imaš še kakšno vprašanje pokliči ali piši.