KAJ VAS TOREJ MUČI?
Nekaj vprašanj za vas:
Najprej bi rada vedela, kje se začnejo srednja leta in kje končajo?
(se začnejo recimo pri 40-tih?)
Srednja leta me še niso ujela, a ko me bodo, bi rada vedela, s čim bom imela težave?
S psiho, zdravjem, me bo sekiral moj starejši videz, vse zahtevnejši otroci, želja po mladosti, vse hujša žeja po seksu,….??
Poučite me, prosim!
To je seveda odvisno samo od tebe. Če si v življenju uživala do zdaj, ne vidim prav nobenega razloga, da bi bilo v srednjih in tudi v zrelih letih kaj drugače. Sama se naglo približujem 40. rojstnemu dnevu, a me to prav nič ne skrbi.Počutim se krasno in številke me ne morejo zmesti. Vsak čas v življenju je drugače lep, vsak ima svoje prednosti in svoje slabosti.Mislim pa, da je dobro vedeti, da je ZDAJ vedno najboljši. Neumno je poveličevati preteklost ali trepetati pred prihodnostjo, ker na ta način ne živimo sedanjosti.
Jaz bi ti pa takole odgovorila – nic nas ne muci !
Vse , kar se dogaja , spada k tem letom. Vidim, da ima moja najstniska hci vec problemov sama s sabo,kot jaz. Naj razlozim:z videzom se ne obremenjujem vec , dovolj mi je, da mi moz rece,da sem dobra 40-letnica (ceprav,on je grozen stoser,zato….) sivi lasje me ne skrbijo – nasprotno – zdaj imam vsaj dober razlog,da se grem pobarvat korenckasto oranzno(in potem mi je res vsec,ko prijatelji moje hcere recejo “Ti,tvoja mama ma pa dobro cupo!”.
Vseeno mi je , kaj si kdo misli o meni (no,za ljudi,ki mi veliko pomenijo,to ne drzi) financno sem neodvisna in opazam, da sem tudi samozavestnejsa kot sem bila pri 20-tih. S postavo ni problemov , ce le malo migas , no , zdravje pa ti jo lahko zagode tudi pri 20-tih. V druzbi otrok uzivam , zdaj imam se enega vec – mislim “zeta”.Zakonskih problemov tudi ne, ker sva z mozem vedno trdno vztrajala pri pogovorih in sprotnemu razciscevanju nesoglasij.
Dobro, zase mislim , da imam sreco v zivljenju , ceprav tudi meni ni slo vedno vse najlepse , ampak eno je sigurno res : starejsi kot si , (praviloma) modrejsi si , zato z veseljem sprejemam leta kot pac prihajajo in se veselim zivljenja !
Lepo se imej in uzivaj !
Imaš tak lep, afriški nick, mimogrede…
torej:
Kje se začnejo srednja leta, ni čisto točno možno precizirati, pa recimo da sem s svojimi 33, kmalu 34, že tu nekje…
Finančni problemi so, ker je tu hiša, krediti, ipd, to je dejstvo, ampak, zopet, ne za vsakega. Psiha, nikakor. Z leti pride tudi zrelost, izkušnje, to pa ugodno vpliva na psiho, razen, če ni naslednjega po čemer vprašuješ, to je zdravje.
Dosti lahko sama storiš za to, a včasih se ne da. Vprašaj Mihox-a.
Otroci so itak božji dar, zato se ne sekiraj, vse večja želja po sexu?
To ne zanikam, ampak tudi, ….(sex, was never been better, so…)
Naj končam, kot sem že rekel, niti sekundo, ne bi hotel, da si življenje zavrtim nazaj. Lepo se imej in uživaj. Sedaj in v bodoče.
Če je Sašo v srednjih letih, potem sem tudi jaz že (33) – kje je potem moja mama pri 54? V torej mojih srednjih letih pa je takole. Denarni problemi – nastopijo že pred srednjimi leti, nekako s prihodom otrok in urejanjem stanovanjskega problema – v srednjih letih se le nadaljujejo. Problemi s postavo? – seveda, samo da se spremeni ideal – iz prejšnjih 54 kg na kakšnih normalnih 64. Torej je problem bistveno manjši (a težji). Seks?- aktiven in izpopolnjen.
Težave? Seveda kakšen križ “te zagrabi”, pa kakšna očala lahko pridobiš, … vse to pa ni nič posebnega.
Nazaj v najstniška leta, ko sem se vsak dan tresla, kaj me bodo v šoli vprašali, ko sem imela kup problemov s postavo, mozolji, sama s seboj – ne tja pa res ne bi šla še enkrat. Sedaj mi je mnogo bolje.
Nekje sem prebrala…Japonskemu slikarju, ki je celo življenje slikal le rože, so očitali, zakaj ima vedno isti motiv…pa je odgovoril:”Na stara leta želim imeti lep obraz…” Razumeš? V življenju je pomembno delati tisto, kar te veseli…z veliko mero ljubezni…biti to kar si z veliko mero dobrote…Leta pri vsem tem sploh niso pomembna, mar ne?
Lep dan
Angel
Edina stvar, ki me je malo prizadela je dejstvo, da je že pozno,da bi imela otroka ( čeprav so moje vrstnice kar veselo na “delu” ). Menim, da je pri recimo 55 – ih malo pozno, da se ukvarjaš s pubertetnikom, pa še kakšna bolezen se lahko najavi in seveda že skrb za starše…
Sicer pa se strinjam, da je treba živeti vsak trenutek sproti ( saj veš tisto ” Uživaj zdaj! Zdaj so stari dobri časi…” ) in je mnogo stvari boljših kot v rani mladosti.
Pogrešam le lokale, kjer bi se lahko zbirali brez strahu, da ti za sosednjim vogalom žurira tvoj otrok ali učenec ali…