Na forumu psihiatrija sem prebrala tole pismo in me je skoraj kap. Da je možno kaj takega, si skoraj nisem mogla predstavljati. Pa da gre to spraševat na Psihiatriji ! Preberite si še ostali , zanima me kaj si mislite.

To je pismo :

Naj se najpej predstavim: Sem 35 letni moski, porocen in z zeno
ziviva ze kar poldrugo desetletje.Po poroki sva se odlocila za
narascaj vendar se je zaradi neplodnosti zadeva preselila na
ginekolosko kliniko v Ljubljani kjer so naju zdravili in po
nekaj preiskavah (kakrsna je pac tam procedura) nama je ze pri
prvemu poskusu oploditve (IVF) uspelo zanositi. Vse lepo in prav
vendar se je zadeva koncala s prezgodnjim porodom. Ze tako sva
imela strese in probleme vendar sva tudi ta “pokop” prezivela.
Nato so sledili novi poiskusi umetne oploditve vendar neuspesno
in po nekaj letih sva se odlocila za pavziranje saj je bila zena
z hormonskimi zdravili ze tako dalec, da je morala kar nekaj
shujsevalnih kur pustiti za seboj vendar niso pomagale.In tako sva
se odlocila za pavzo da bi se oba odpocila in cez kaksno leto znova poiskusila.

Ampak ! Ze po nekaj mesecih pavze je zena zanosila.Vse lepo in
prav samo ko deci ne bi bili deci kateri zmeraj znamo samo komplicirat.
Sprva sem bil vesel saj sem takoj vedel kaj pomeni vsakdanje bruhanje,
vendar sem bil proti temu, da bi imela prav v tem trenutku otroka … ona
si ga je pa tako zelela. Nato so sledili meseci groze …. prerekanja in
stresov za oba ( lepa nosecnost ni kaj ) bolniske in obiski pri psihiatru.
Se zmeraj sem mnenja, da otroka katerega nisva nacrtovala, ne bi smela imeti
ravno v tem obdobju ko nama je poslovno in financno kocno uspelo se postaviti
na lastne noge. Vendar …. tako pac je prislo ni kaj.

Naslednjic pa se naprej za danes bo dovolj. Imam pa se tri vprasanja:

1, Ali lahko po tolikih poiskusih z umetno oploditvijo zenska zanosi
po naravni poti ?
2, Kaksni so postopki odkrivanja dednih lastnosti pri starsih ?
3, in kakse so pravne poti pri dokazovanju ocetovstva ?.

V naprej se zahvaljujem za vas odgovor, se bolj pa bom vesel vsakega
iskrenega mnenja bralcev in bralk.

LP,Kaja

Tusdi sama sem brala njegovo pisanje na psihiatriji. Tip je totalen tepec. In mislim da se je obrnil na pravi forum samo z napacnim vprasanjem. Psihiater bi mu mogoce se znal znal pomagati. Saj ne morem verjeti da je res…

Če bi bila njegova partnerka pametna, bi ga že zdavnaj sunila nekam in v miru donosila otroka.Tako pa jo je samo sekiral že v prvih mesecih nosečnosti in verjetno je to že vplivalo na otroka. Uboga reva, če ga bo morala takšnega prenašati še naprej.

Kaja

Že tam sem prebrala pismo tega ‘nesrečnega očeta’. Tako kot tebi, tudi meni ne gre iz glave njegovo pisanje. Da obstajajo taki ljudje!!! In da tako malo spoštujejo svoje zakonske partnerje?

Sem prebrala in sploh ne razumem, kaj hoče. Glede na zastavljena vprašanja tip misli, da otrok ni njegov. Če bi bila jaz njegova žena, se ne bi dolgo odločala. Otroka bi obdržala, saj si ga je tako dolgo želela, zagotovo pa ne bi mogla živeti s človekom, ki mi tako “zaupa”.

Ja, obrnil se je na pravi forum – rabi psihiatra – pa tudi žena, ki se mu pusti sekirati in norca se delati iz nje. Izgleda, da jo je zapustila zdrava pamet – namesto veselja in sreče – jeza, psihični pritiski in še dvom. Ta pa je pravi….

Zdravo,

vidim da je tip dejansko zmeden, najprej pol ure naklada o ubogi partnerki in poskusih zanositve, potem kar naenkrat dvomi v možnost da je otrok njegov, res nezaslišano, najbrž se je res obrnil na pravi forum

bog pomagaj, tudi taki so………….

Jaz sem mu svoje mišljenje povedala.
Nekdo je rekel, kako da ga žena sploh prenaša. Kaj pa če sploh ne ve, kaj on razmišlja in kaj si misli o tem, da otrok ni njegov? Ne bi bilo to možno in sedaj tukaj sprašuje, ker se nje ne upa vprašati?

Za njegovo ženo je bolje, da ne ve o čem razmišlja.

Popolnoma se strinjam s teboj. Sprašujem se kakšen človek lahko reče kaj takega. oziroma tako misli ???

Mislim, da ta tip ne va, kaj bi rad od življenja. Najprej si otroka želi, potem si ga ne želi (zaradi poslovnih uspehov ???!), na koncu pa razmišlja o tem, če je otrok sploh njegov.
Čeprav seveda to ni mogoče, razmišljam o tem, da so vsa hormonska zdravila, ki jih je zaužila žena, pustila posledice bolj na njem, kot na ženi. Če seveda hormoni kaj vplivajo na zdravo pamet.

Ali ste opazili da ni nobenega moskega komentarja, vsi so lepo tiho.

Zakaj je to bolje zanjo? Ker ne ve, kaksen cepec je? Ce bi vedela, bi ga pustila in si nasla boljsega!

Ja, zato je bolje zanjo, ker ne ve, kaj spi poleg nje ponoči in še vedno lahko živi v iluzijah.

No, meni se to ne zdi bolje. Streznitev bo prisla slej ali prej, vecno ji ne bo mogel prikrivati, kdo je…

Če sem vse skupaj prav razumela, je ona imela težave z zanositvijo. Jemala je teblete za povečanje plodnosti. Imela sem sodelavko, katera je to isto dajala skozi. Zaradi tistih tablet je bila zelo lačna, zato namerno ni nikoli imela v hladilniku in omarah nič za jesti, da ni prišla v skušnjavo. Dejala je, da je bila včasih tako lačna, da je jokala od hudega. Doživljala je pravo vojno hormonov….
Se pravi, če razmišljam seveda v pravi smeri, bi imela probleme z zanositvijo tudi z drugim partnerjem. Od kje mu potem ideja, da otrok ni njegov?

A ste prebrali, kaj je Fred napisal kot nadaljevanje zgodbe ? Če je to res kar piše, tudi ona ni tako nedolžna kot smo mislili.Škoda, da že v prvem pismu ni omeni tega, da ga je varala. Pa tudi čudno se mi zdi, ko piše, da je že rodila, da je hči stara 2 meseca.Saj je prvo pismo napisal pred kratkim ! Skratka, vse skupaj je malo čudno.Mogoče ne bi bilo slabo slišati tudi drugo plat medalje.

Kaja

Kaja, res ni nikjer napisal niti v katerem mesecu je niti koliko je do poroda. Torej nismo mogli vedeti, da je že rodila.
Ampak meni se zdi, da imata oba dosti “masla na glavi”. Si je že poiskala uteho, ker doma ni dobila tistega kar bi hotela. Saj je sam povedal, kaj mu več pomeni, kajne?

Se vedno se ni javil noben moski! Tako da smo kot kaksen krozek razburjenih feministk. Upam, da bo le kaksen moski pokomentiral zadevo. Kako in kaj pa je v resnici, pa je seveda tezko sklepati. Nenazadnje lahko gre za povsem izmisljeno zgodbo, ki bi naj malo podrezala v zenska custva in nas ujezila?

Punce, po moje smo šle predaleč! Tole je navadno opravljanje in nam je pravzaprav lahko govoriti. Življenje pa zna biti hudo zapleteno in težko je reči, kaj je res in kaj ni res in kaj bi mi storili na njunem mestu…
lp 🙂