Kaj storiti?
V zvezi s fantom sem dve leti in na začetku je bila z moje strani še zaljubljenost, bila sem srečna z njim, po približno pol leta pa je vse skupaj izhlapelo. Ko sva se o tem pogovarjala, mu je bilo tako hudo, da se je jokal in vsakič se je “uredilo” in zveza je stekla za pol leta naprej. Potem se je to konstantno ponavljalo, tako da me sedaj moti že vsaka njegova napačna kretnja, hoja, obnašanje. Vendar ga imam verjetno rada ali pa sem nanj le navezana, saj je do sedaj edini, ki mi ni storil nič takšnega, da bi lahko bila ljubosumna ali jezna nanj. Mogoče mi je zato dolgčas v zvezi, pa tudi drugače se ne zna odločati za nobeno stvar, v vsem odločam jaz. Rada bi, da kdaj tudi sam izrazi kakšno željo in se ne pritožuje nad mojimi.
Če pogovor nanese na to, da bi se razšla, ponori in pade v jok, tako da ne vem kaj naj naredim.
V taki zvezi pa tudi ne morem vztrajati.
Pogovoriti pa se z njim tudi ne da, ker pravi vsakič da pretiravam in se preveč obremenjujem sama s sabo.
Kar se tiče spolnih odnosov sva na nuli, ker mi ni do telesnih stikov z njim, ker sem preveč občutljiva glede higiene, on pa ni.
Oba kadiva in vsakič ko pride k meni, mu grozno smrdi iz ust in sem mu že neštetokrat povedala, da naj si kupi žvečilne, pa ni nič s tem, ko se pa želi poljubljati, se mu umaknem in takoj reče, da sem tečna in kaj je spet narobe, ne vem kaj bi storil on, če bi imela jaz tak zadah – osebno bi me bilo sram.
Kaj naj storim, kako naj mu povem, da bi rada bolj samostojnega moškega?
Lep pozdrav
Probaj se z njim resno pogovoriti, pa naj se ti zaradi joka ne smili. Ce bos vedno padla na jok, potem sta verjetno za vedno obsojena za skupaj. Skratka premakni se iz mrtve tocke in mu daj vedeti, da to ni vec zveza, ki si si jo zelela, predstavljala, povej mu da nisi vec zaljubljena in da zelis kreniti naprej…
lp
Nimaš ga rada, mogoče se ti samo smili oziroma si z njim zaradi milosti.
Ti se moreš odločiti, ali živeti na tak način ali drugačen! In vprašaj se, mogoče ti tak način celo odgovarja. Dostikrat pač ljudje rinemo ravno tja, kjer “trpimo”. Zakaj? Kdo ve. Mogoče zato, ker si ne upamo lepo živeti ali mogoče zato ker menimo da si ne zaslužimo.
Razmisli, življenje je v tvojih rokah!
Čav
