Jaz pa sem dobila vizitko na kateri je pisalo: “Hvala, Mami za ____ (ime)! Očka” Zraven pa, tako za hec, usnjeno ogrlico z velikim sončkom. Sem jo potem še kakšen mesec nosila okrog vratu, največ pa mi seveda pomeni vizitka.

Jst nisem dobila nič,saj ne da sem pričakovala neko darilo (zlato sploh ne!),ma vsaj eno rožico sem si potihem želela.
Ko sem prišla domov je bila napravljena posteljica za najino deklico in noter vse plišaste igračke (moje in njene,ki jih je dobila takoj po rojstvu). Prav luštno je zgledalo :)))
Kar se tiče ,da je to modna muha zdej nisem istega mnenja………kajti tudi moja mama,ko je rodila pred 30,5 leti mojega brata in potem še mene je dobila od najinega očeta darilce.

Sončen in topel pozdrav!
LP,Kristi*

Jaz nimam stalnega nicka, ga redno menjam, ker sem že večkrat opazila, do kakih nizkih, banalnih prepirov je prišlo, osebnih obračunavanj na nivoju gostilniških debat…Zato se, kadar se oglasim, vedno z drugim imenom.

Naše mame in none so dobivale večja darila, kot jh dobivamo danes. Kakorkoli pa se sedaj že delate fine, je pa vendarle malce fiziološka razlika kdo rodi otroka?! Za to je pač poskrbela narava, da ne boste tako pametne. In me zanima, če ste takrat, ko ste vse raztrgane, prepotene in v mukah rojevale, razmišlale, kako smo tako oboji enkopravni, pa tiste, ki ste 9 mesecev ležale, upam, da ste potem kupile svojmu briljantno kravatno iglo. Majhna pozornost po rojstvu je pa res najmanj, če prikaže nasmeh na ustnice izmučeni mamici-taka e pač folklora,čeprav je to daleč od kakih poplačil za muke in podobnih namigovnj. Ampak očitno je ta forum spet (kot takrat ko govorimo o izvenzakonskih skupnostih) poln zakompleksanih, nezadovoljnih žensk, ki pač niste dobile nič in sedaj tolažite same sebe,kako vam je to super, če b pa dobile vsaj čokolado ali doma šopek vrtnic, pa sedaj ne bi piskale-zagotovo ne!

Bravo, Nona!

Eno veliko riževo Milko, o kateri sem razmišljala med vsakim popadkom. Samo kaj, ko so sestre rekle, da čokolada ni dobra zaradi dojenja!!! In so jo same pohrustale.

Tudi jaz se strinjam z Nono. Sama sem res pricakovala kako rozico, kaj vec pa ne.

Bi bilo pa najbrz nesramno, da bi mozu, po vsem trudu in skrivnostnosti, ki ga je vlozil v iskanje darila (drugace je pri tem zelo neiznajdljiv in vem, da je to zanj prava muka), vrgla prstan v glavo…

skuhana kosila – in skutni štrudel en dan po CR (ki ga nisem smela pojesti, ker sem bila samo na infuziji) – ampak mislil je pa krasno :))))

Nisem pričakovala veliko, ampak eno rožico ali čestitko pa le. In dobila sem… nič. Ok, če odštejemo pomoč doma… tudi to je veliko, samo vseeno… Mogoče bo drugič boljše 😉

Midva pa drug drugemu vsakič podariva veselje nad otrokom, ki je prišel na svet, in tistimi, ki so že doma.