Najdi forum

Kaj sploh še lahko naredim?

Pri sedemnajstih letih me je deset let starejši moški prisilil k spolnemu odnosu. Nikoli še nisem videla moškega pred tem slečenega, niti nisem nikogar poljubila. Potem sem imela fanta, v katerega sem se zaljubila, nikoli niseva imela odnosov, nikoli se nisva skregala, nekega dne me je pustil brez razloga, pa ne vem zakaj. Ne vem, če je vedel, kaj se je zgodilo…

Potem sem imela nekaj fantov, za katere sem v nekaj mesecih spoznala, da se motim o njih, in sem jih pustila. Z enim od njih sem spala, potem pa nisem ghotela imet nikogar več, predenj ne bom prepričana, pa sem spet naletela na same kretene, od njih je bil celo en zelo izobražen. Na začetko se mi je zdelo, da so vsi še v redu, potem pa vedno bolj mineva čas, vedno večji kreteni se najdejo.

Tako da sem potem leto in pol hodila z enim fantom, pa me je na koncu začel poniževat, pol me je prevaral, pa še pretepel, da sem bila cela plava. Pa še doma ni vse v redu, starši so ločeni, očim me večkrat ponižuje, mama nikol ni bla zadovoljna z mano, včasih me je pretepla, če nisem bila najboljša (v šoli mi je šlo dobro, imam Zoisovo štipendijo, čeprav mi zadnje čase zaradi trme in nezanimanja nekateri predmeti na faksu ne gredo, nekateri pa nadpovprečno).

No in sem si vedno želela nekoga, da bi me imel rad. In po enem letu, ko sem doživljala razne krize, ko sem bla čist na tleh, se je pojavil en fant, ki je bil ful OK na prvi pogled. In pol se je trudil kakšen mesec, pa ga nisem spustila blizu, pol mi je pa enkrat rekel, da ve, kaj se mi je zgodilo in da njemu lahko zaupam. Pa je to izkoristil, postala sva par, pa se mi je zdelo, da me izkorišča, da se mu gre samo za seks in sem ga pustila. Potem je vsem okrog začel govorit kakšna pra***a sem, itd, ko me je dobil na samem v parku, me je hotel prisilit v oralni spolni odnos in sem mu komaj zbežala. Enkrat je ponoči hodil okrog hiše in zvonil, ni pa bil nasilen in je lepo odšel domov, ko sem mu lepo rekla. Mama je hotela poklicat policijo, pa potem tega ni naredila. Ko sem šla po stvari k njemu domov (napaka), me ni spustil domov in če bi se mu preveč upirala, ne vem kaj bi naredil, tako da sem ga potem prosila, da naj me pusti, ker se mi mudi… Ko me je videl zunaj mi je pa pred vsemi začel pošiljat ljubčke in tud drugač, ko me vidi, me začen nadlegovat, sploh če je zraven kakšen fant. Če se mu uprem začne na glas vpit, da vsi gledajo in me poniža pred vsemi. In sem mu poslala sms, če si ne pride gor, da mi ni do njega nič, pa da naj me pusti pri miru, pa da hočem prekinit vse stike. (to sem mu itak že enkrat povedala, pa ne zaleže). Pa mi je poslal nazaj, da nimam razloga, da sem tako važna, ko pridem ven… Ne sam, da mam razlog, mam tud razlog, da ga nočem nikol več v življenju pogledat.

Sedaj sem že dolgo brez fanta, itak se vedno nekje on pojavi… in prepreči vse. Itak mi je pa vseen, ker ne mislim met nikogar več v življenju. tipi mi gredo na živce, trenirala sem borilne veščine, če se me sam kdo dotakne, pol bo že vidu… Bjek… Ne vem sploh komu lahko zaupam, tako od moških in od žensk, večina se mi zdi da jih ni vredna zaupanja, vsi so taki hinavci…

Sam zanima me, kako se lahko znebim takega tipa. Ignoriranje ne pomaga, fizično mi ne naredi nič, razen nadlegovanja, za kar pa nimam dokazov… Poleg tega hoče med ljudmi pokazat, da je angelček, to, da je spal z petsto ženskami, zarad tega je pa itak največja faca. Prosim, ne mi rečt, da rabim psihologa, ker itak vem, da ga rabim. Če bi bli ljudje v mojem kraju drugačni, ga pa ne bi. Hočem se sam rešit preteklosti, itak mi je brezveze met tipa, ker g ne morem že zarad tega, ker bi mogla preveč stvari skrivat pred njim, pa pol ni fer. Nikomur več pa ne morem zaupat nikol več. Ker se je izkazalo kako je, ljudje še vse hudo kar se ti zgodi izkoristijo za svoje potrebe.

Spoštovana!

Tako je. Vedno se najdejo ljudje, ki tvojo nesrečo izrabijo za svojo korist. Nasploh je tako, da se lahko zaneseš le na sebe. To ve vsak, ki se je kdaj znašel v stiski. Konec koncev, je vsak človek sam. Spoznala si pomembno dejstvo življenja, iz tega pa izhaja že rešitev.

Sama v sebe moraš vložiti vso ljubezen, podporo, samozaupanje, ki jo premoreš in še več. Sama sebi si vse na svetu, nihče drug ti ne more biti. Zato, imej se rada, pometi s takimi bedaki, izklopi mobitel, hodi z dvignjeno glavo, zamenjaj “prijatelje”, beri knjigo, “delaj na sebi” in se, malo rečeno v hecu in prispodobi, vrni v okolje kot labod iz grdega račka. V tem času, ko ne boš na sceni, nič pomembnega ne boš zamudila, ti boš pa pridobila na moči.
Pomembno je vedeti, da glede na to, da si že nakajkrat bila žrtev, se to lahko ponovi. Zato delaj na svoji podobi, misli pozitivne misli, pogovorjaj se z nekom, ki mu zaupaš, ki je morda tudi poklicno zavezan k molčečnosti, za vsak slučaj, da ne bi izbrala spet napačno osebo. Glede posilstva in drugih izkušenj se lahko pogovoriš v Društvu za nenasilno komunikacijo, ki so strokovno usposobljeni za to, poleg tega lahko ostaneš anonimna.

Ne zapiraj se v sebe, vendar pa poišči svoj mir! Vse življenje je še pred tabo. Vloži nekaj v njega.

I Domišljija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno, domišljija pa poganja svet. Albert Einstein I Naročilo na ePosvet: https://med.over.net/svetovalec/andreja-verovsek I

Hej,
zelo žalostno je to tvoje pisanje, vendar ti predlagam, da še ne izgubiš vsega upanja v ljudi. Vem, kako hudo je, ko misliš, da ne moreš nikomur več zaupati, ko te izda oseba, ki ti pomeni največ v življenju.
Vendar ne za vse krivit druge, ne mislit, da če bi živela drugje, bi pa bilo kaj lažje. Povsod so dobri in slabi ljudje, pomembno je le, da se znaš braniti pred slabimi. Potrudi se k pozitivnemu razmišljanju, pa oglasi se kaj, mogoče bo kdo našel bolj primerne besede zate.
Pozdrav!

Vem, da si v prvi vrsti pisala zato, da se izpoveš. Nekega konkretnega nasveta mislim, da tako ne iščeč. Verjetno ti ga tudi nihče ne more dati. Želiš izliti svojo bolečino na papir.

Če ti bo to kaj pomagalo ne vem, naj ti pa povem tole. Do svojega 28. leta nisem našla pravega moškega, takšnega, pri katerem bi jaz lahko bila to, kar sem in da me takšno ljubi in da jaz ljubim njega takšnega kot je.

Večinoma je bila tako, da sem jaz ljubila bolj kot fant mene. Samo 1x je nekdo ljubil mene bolj kot jaz njega. Zaradi tega mi je bilo hudo in sem ga tudi zapustila, ker sem ljubila drugega. In po vseh teh letih je prišel moj sedanji partner, s katerim sem 10 let.

New Report

Close