Kaj si mislite o ljudeh, ki so nekoč oziroma pred kratkim živeli na veliki nogi, so si lahko privoščili stvari a sedaj nimajo skorajda za kruh?
Zanima me vaš iskren pogled na tovrstne ljudi.

Iskreno: popolnoma odvisno od človeka in okoliščin. Ter tudi kaj si predstavljamo kot “na veliki nogi”.
Recimo imaš 2k neto plače in si privoščiš hibridni avto ali počitnice na Mauricius… To ni na veliki nogi… Medtem ko npr. Norčevanje iz hrane je grdo, ne glede na to ali imaš minimalca ali “maksimalna”.

Pač res odvisno od človeka in situacije.
Zdaj pred kratkim je bila na MONu debata o pilotih – sorry, to je stabilen, izobražen, “varen” poklic, ki je res kot strela iz jasnega že skoraj leto dni “brezposeln” – enako velja za gostince in turizem… Križa je že skoraj leto dni, nihče ne more imeti v “štumfu” za leto našparano.

Če te za konkretni primer zanima, bolje opiši, ker je odvisno od okoliščin in osebe.

Hvala za odgovor.
Nisem imel v mislih korone in izpad dela, temveč ljudi, ki so nekdaj imeli vsega na pretek, finančno pomagali svojcem, imeli dobre avtomobile itd, sedaj pa res nimajo nič, so na socialni pomoči, eni celo nimajo strehe nad glavo.
Slišim zelo različna mnenja… Eni pravijo prav jim je, kaj so pa tako zapravljali, se bodo zdaj naučili. Drugim se smilijo, kar razumem, težko je ko nimaš praktično ničesar. Eni želijo vedeti razlog ‘propada’, velika večina se jih pa razlog kar izmisli. Rečejo, ja je dajal v mutna posla ali pa vse je dolgoval pa so mu vzeli, ali pa da so zapili, žena ali mož vse pobral…..

No, nisem Jezus 🙂
Glih vsake *** tudi ne oprostim. Slišala sem marsikatero stisko npr. Sta oba imela stabilno službo v podjetju, ki je šlo v stečaj, potem pa oba istočasno brezposelna srednjih let z “nezaposljivo” izobrazbo in krediti, na račun kreditov šla hipoteka na dražbo, pa avti z leti izgubijo vrednost … Takšne stvari so res grozne.
Istočasno pa poznam tudi veliko nasprotnih zgodb, kjer so si res sami krivi npr. Ena je šla v trope na počitnice potem pa jokala, da nima za iPhone ali pa zgodbice kako si je “treba privoščiti” torbico za 250€, ker je zdaj znižana s 300, potem se pa ne ve od kod dolgovi. Mislim takšni so res ***. (Pa to so bile osebe z tam 800 dohodka in 1.200 “stroškov”).
Ampak kot sem rekla: odvisno od človeka in situacije. Če imaš minimalca (600€), je skoraj nemogoče prišparat 20€ na mesec.
Npr. Par z 2×600… Najemnina in zelo osnovni stroški so takoj 600, hrana (v trgovini, ne restavraciji) je takoj 400-500€, tiste 50-100/osebo pa gre zelo hitro za obleke, toaletne potrebščine, božična darila itd. Brez kakršnega koli duha ali sluha po razsipnosti.
Istočasno paru z 3k skupnega dohodka ne morem reči, da je razsipen, če gre jesti v restavracijo, smučat in na morje.

Konkretno: nova škoda Octavia (avto leta 2021) en izmed modelov je 21.500€ (brez registracije in goriva)… To je 5let 360/mesec smatram, da ni razsipno pri 1.300-1.500 plače (če si samski in kupuješ zase) tako, na palec. (Ker imaš lahko na poti iz salona domov prometno – totalko). Istočasno pa je rabljena kripa 3.000 za nekoga na minimalcu lahko preveč razsipna.

Res je težko soditi, in nihče ne “pozna prihodnosti”… Eni ne ločijo med “hočem” in “potrebujem”. Če kupiš dizajner torbico pred plačilom položnice za vodo si ***, če imaš na koncu meseca “dovolj” pa ni narobe si kdaj kaj privoščiti z razumno mero rezerve npr. Če imaš psa moraš imeti vedno na rezervi vsaj za steklino in uspavanje, če nimaš na zalogi, potem si nimaš kaj za “privoščiti” Milko – to je odgovornost. Če imaš 5k v žimnici in vsako vrečko čaja 5x uporabiš, pa je že nekaj krepko narobe s teboj.

Malo na dolgo in široko, samo je res taka velika razlika v detajlih… Za nazaj pa itak ne moreš spremeniti.
Lp

Konkretno poznam primer, kjer je bil razlog propada prevelika zapravljivost. Saj si človek težko predstavlja, da ima par na mesec tam okoli 7, 8 jurjev neto, pa mu uspe tako zabresti, da izgubi popolnoma vse – ostala jima je garsonjera, toliko, da sta pod streho.
Ob tej zgodbi sem predvsem osupla – da ti niti potica ni dovolj. Pa da bi se vrtela v takih krogih, kjer je bil mesečni proračun 15 jurjev ali celo še več, sploh ne! Prijatelji v 90 procentih vsi skromnejši, sta jih pa vse izgubila, ker sta si sposojala tudi pri njih in nič vrnila.

Ja, tudi če imaš denar, rabiš veliko pameti, da preživiš iz meseca v mesec 🙂

Na splošno si pa mislim, da je škoda. Družba rabi tudi bogate ljudi, veliko med njimi jih je dobrodelnežev in lahko naredijo veliko dobrega v svoji skupnosti.