Zdi se mi namrec, da je ta forum premalo aktiven? Ali je tako malo oseb, ali si vsi posiljate e-maile?
Od foruma sem pricakoval malo vec izmenjave izkusenj in medsebojne vzpodbude.
LP

Strinjam se s teboj. Dobro bi bilo poznati izkušnje tistih, ki se že dalj časa spopadajo s to boleznijo, saj je veliko takih, kot sem jaz, ki še upamo, da te bolezni nimamo (glede na dosedanje izvide) imamo pa vsak dan hujše težave in nas je strah prihodnosti. Napišite pri katerih letih so se vam prvič pojavile težave, kako prenašate drugačen način življenja, kakšne so reakcije na zdravljenje, kako okolica to spremlja. Vsaka izkušnja, nasvet in lepa misel je dobrodošla, saj je temu ta forum namenjen, ali ne?

Oglašam se, čeprav imam diagnozo od julija 2003. Življenje je drugačno, vendar pa nič radikalno drugačno. Bolj pazimo nase, se sproščamo maksimalno, jemljemo vitamine…, nekateri imajo injekcije-večina.
Okolica ne bi smela biti preveč pomembna oz. obremenjujoča. Ti sam se odločiš, s kom deliš svoje slabe in dobre stvari, trenutke. Ostali pa niso tako zelo pomembni.
Prve težave so se pojavile pri 27-ih letih. Mogoče pa je bilo že kar nekaj simptomov kako leto, dve, tri prej. Vendar se jih zavedam kot simptomov šele zdaj. Takrat jih nisem jemala kot nekaj resnega.

Če te še kaj zanima, kar vprašaj.