Kaj se dogaja!?
Alenka, daj me razsvetli, zakaj si prevzela delo moderatorke na forumu, če bi z drugimi raje debatirala o enostarševskih temah po zasebnih mailih kot na forumu? To si predlagala tudi meni.
Imam občutek, da si ti čisto druga kategorija ženske. Superženska. Ni problem v tem, da si ponosna na to, da narediš vse sama. Problem je v tem, da ne vidiš preko svojega gnezda. Guess what… tudi jaz sem za vse sama, Katarina je za vse sama, veliko drugih je za vse samih. Torej, prevzele smo odgovornost za svoje življenje in življenje otrok, pa čeprav enostarševstvo ni bila naša prva izbira, ampak le posledica naših (slabih) odločitev. Vendar pa, če smo prevzele odgovornost in same skrbimo za otroke še ne pomeni, da se nam zdi prav, da oče brez posledic ne plačuje preživnine, da ne izvaja stikov, da samo me prevzemamo odgovornost. Pri tem niti pod razno ne mislim, da so vsi očetje taki, vendar so to problemi prevelikega števila enostarševskih družin. Če se trudimo, da bi se to enkrat spremenilo, še ne pomeni, da mi v tem času ne živimo normalnega življenja. Če se po 4 leta tožarimo je to zato, ker kot prvo sodišča delajo počasi in slabo, kot drugo pa zato, ker se bo le na tak način kaj spremenilo.
Meni bivši dolguje toliko preživnine, da bi z njim kupila nov avto. Denarja ne bom verjetno videla nikoli. To pa še ne pomeni, da se mi zdi to prav, da je taka praksa prepogosta v naši ljubi državi. Zato bom pač opozarjala na to, kaj se dogaja in je za naše sodstvo dopustno, čeprav je kaznivo. Ne zdi se mi prav, da očetje ne obiskujejo svojih otrok, nanje pozabijo, pa čeprav je to pravica otroka. Ne zdi se mi prav, da lahko nekdo z ločitvijo kar neka bit starš.
V vsakdanjem življenju pa skrbim za otroke bolj ali manj sama.
Se strinjam, Jalur, in če enostarševske probleme prevedemo na vsa področja, ne rabimo ne policije, ne sodstva, ne zaporov. Če ti kdo kaj ukrade, uredi sam, prebavi, delaj, da boš nadoknadil, in živi dalje. Ista paradigma.
Tukaj gor je samo promil našega življenja. Menda si ja kdo ne domišlja, da je mon in forum vse, kar imamo v življenju poleg narokov na sodišču in vlaganja izvršb? In ker je to forum o Enostarševskih družinah, debatiramo o teh temah in ne na primer o nedeljskih izletih, bujnih zelenjavnih vrtovih, odličnih večerjah, dobrem žuru, norem seksu in podobno.
Bom še enkrat vprašala: a na zobozdravstvenem forumu bi morali razpravljat še o potovanjih, dobrih knjigah, medsosedskih odnosih, da ne bi izpadlo, da se cele dneve ukvarjamo samo z gnilimi zobmi?
Na tem forumu sem tako ali drugače že od samega začetka. Poudarjam, da mi je bil mnogokrat v veliko podporo in pomoč. Ne iščem/nisem iskala pristranskosti,ker sem ženska/mama, iskala sem poti iz svojih stisk. Veliko ljudi,ki tukaj piše mi je pomagalo, hvala jim. Za moderatorko mislim, da ima mnogo dobrih predlogov, hkrati pa imam občutek,da je obremenjena s svojo preteklostjo primarne družine in morda tako nagonsko zagovarja moške. Ne vem, mogoče se motim, nikogar ne obsojam. Pravopis se mi tukaj ne zdi ključnega pomena, bistvene so ostale zadeve, ki se tukaj po objavi določene situacije/težave/stiske, svetujejo. Nevtralnost se tukaj ne išče,saj ko nekdo izpostavi svojo stisko, želi čutiti/”slišati” nasvet, kako bi najbolje zadevo rešil. Zgodb je 1001, ljudi enako,samo dejstvo je, da če nekdo nekaj narobe dela (vsi se zavedamo tudi, da imamo zgolj eno plat in odgovarjamo na tisto,saj se ne igramo slepih miši) je treba to jasno povedati, pomagati z nasveti kako se nekemu dejanju upreti, ga najbolje rešiti ipd. Zato smo tukaj,da si pomagamo s svojimi izkušnjami.Normalno je, da ljudje drugače doživljamo stvari, lahko nekdo tudi opisuje in doživlja nekaj drugače kot je v resnici.Vendar dejstvo je, da je npr. preživnina 100 Eur prenizka, da je zelo narobe iz različnih vidikov,če se preživnina ne plačuje,da je narobe, če nekdo izvaja kakršnokoli nasilje nad drugim itd. Če me nekdo nekaj konkretnega vpraša, mu pač povem svoje mnenje bodisi na podlagi izkušenj,ki jih imam na tem področju tudi veliko (pa se s tem ni za hvalit), ali pa po moji zdravi presoji glede na poznano situacijo. Jalur, Skela,Histerija,tudi Katarina (čeravno se vedno nisem strinjala z njenimi stališči), so mi bili mnogokrat v veliko oporo.Še mnogi drugi,mogoče imajo drug nik kot jaz ali pa jih tukaj več ni … In ja, včasih se je treba boriti za določene stvari,četudi žal iti na sodišče če drugače ne gre….in zato nisem slabša/boljša….Vsak si na koncu izbere svojo pot, fajn pa je, če poznaš podobne situacije, kako so drugi reševali podobne stvari, kako so se odvile itd.
Knjig sem prebrala veliko in še jih bom, samo tukaj je drugače, osebne situacije so v živo predstavljene.
Hvala za ta forum, hvala vam in ostanite tukaj, pomagajmo si v težavah in ne blatimo drug drugega. Izraziti kritiko na dostojen način ni nič narobe, to je življenje in tako se učimo.Da delamo napake tudi ni nič narobe, tudi to je življenje in tako se učimo. In lepo prosim, ne dajat nekih občutkov krivde, ker nekdo viša preživnino ipd….ker to je narobe. Aja,pa Micku sem tudi že kar nekaj napisala,samo moram priznati, da ima neko svojo filozofijo, ki je drugačna od moje, tako da nimam več kaj napisat.
Malo zmedeno,upam da je dovolj razumljivo,samo zdaj nimam časa prebirat napisanega.
Lep poletni dan!
Daj Katarina73 nehaj s to tvojo strokovnostjo… Jo imaš na papirju. Druga ne delaš, ko se sama hvalisaš, pa raje poglej svojo družino, je zate to strokovno, si ti sploh lahko vzgled svojim otrokom, že z vidika pogleda na moške-fizikalce. Se pa strinjam z Mick-om. Pa pravopis vas moti… Poglejte še enkrat svoje zapise. Jaz sploh ne razumem Alenke, da se ji da ubadat z vami histerijami, jalurji ipd… Res ste zafrustriranke da vam ni para. Ali ni že čas, ker vas že dolgo opažam, da si že enkrat pošlihtate svoj lajf? Jaz tudi sem in berem strokovno literaturo in sledim novostim, nekateri pa ste obstali zagrenjeni, maščevalni, besni, jezni (sploh katarina) in pametujete oz. žalite tiste, ki se ne strinjajo z vami… Kako se počutite ko se vstanete in zaspite, kako to čutijo vaši otroci? Verjetno srečne ne! Repliko od katarine ipd. njej pa bi lahko napovedala… 😀 Gospa Alenka, jaz na vašem mestu se ne bi ukvarjala s pacienti, ki ne uvidijo, da imajo sami probleme in mislijo, da jih imate vi. Zdaj razumem kaj pomeni, da ne moreš alkoholika poslat na zdravljenje, dokler sam ne uvidi, da je alkoholik. 🙂
@Niste uravnovešene, res ne
Kaj misliš, kako se počutijo otroci, ki bi radi šli v šolo v naravo, ali imeli hlače, ki si jih želijo, pa jih ne morejo imet, ali ne morejo na treninge nogometa, ker ni denarja? Ne govorim o tabličnih računalnikih, govorim o otrocih, ki niso zahtevni, pa vedo, da so njihova glavna hrana makaroni, pri očetu pa poln hladilnik vsega, od pršuta in treh vrst salam dalje, meso pri vsakem obroku. Kako misliš da je otroku, ko sliši od očeta komentar, kako je oblečen (pa sploh ni oblečen tako slabo), oče mu seveda ne kupi, ampak pričakuje, da bo to storila mama. Z 200€ mesečno se jaz ne bom obogatila, le otrokom bi lahko nudila kaj več. In vztrajno, dokler ne bodo otroci polnoletni bom vsake par let vlagala izvršbo. Pa čeprav denarja potem ne vidim. Če ne zaradi drugega, jo moram, če ne želim, da se mi šteje pri otroških dodatkih.
Ko že omenjaš alkoholike…. dokler sami ne uvidijo, da so alkoholiki jih ne moreš poslat na zdravljenje. Še ena tema iz enostarševskega. Jaz se čisto strinjam. Ampak ko smo že pri tej temi, bi ti dala otroka h pijanemu očetu v avto? Jaz ne, pa ne zaradi jeze nad bivšim ali zamer ampak zaradi otrok samih.
Lahko grem dalje. Ja imam probleme, ampak ne nujno zaradi jeze nad bivšim. Sem se pa borila, dokler ni sodišče preklicalo svojo sodbo, s katero sem morala dati otroke v avto očetu, četudi je bil pijan. Sedaj mi ni več treba. Nisem imela toliko problemov s tem, da sama skrbim za otroke, probleme sem imela s tem, da ima oče toliko pravic, pa nobenih dolžnosti. Če prevzamem vso odgovornost nase, potem želim pravico do odločanja.
Alenka ni aktivno sodelovala na forumu preden je prevzela moderatorstvo. To je njena odločitev. In niti ne kot navadna moderatorka, ampak kot strokovnjakinja, doktorantka zakonske in družinske terapije. Glede na to, da poznam tudi jaz osebno kakega družinskega terapevta, tudi take, s teološko predizobrazbo lahko rečem, da nekatere teorije Alenke nimajo veze s stroko. Naj se torej odloči, ali bo na forumu kot terapevtka ali enostarševska mama, ker njena kombinacija obojega je ena zmeda. Vsi ostali smo na forumu v funkciji uporabnikov. Če ne drugega, pravo poznamo veliko bolje kot ona, ki se hvali, kolikim je pomagala tudi s takimi nasveti.
Predvidevam, da oče tvojih otrok ne plačuje preživnine, pa ti ne daješ izvršbe, ker tebe pač to ne moti. Predvidevam, da oče pride po otroke, kadar se njemu zljubi, tam enkrat na mesec, pa še takrat pijan, tebei je pa to čisto ok, otrokom pa tudi. Po možnosti imaš tudi ti štiri službe ob dveh vrtčevskih otrocih, pa zmoreš vse, otroka pa tudi ne čutita tega. Ali imaš šolske, ki hodijo iz stika brez nalog, pa ti je čisto ok, ker hodijo v šolo brez naloge, ali je vsem vam prav, da jih delajo ob 21h. Si prepričana, da je to otrokom ok, in ne čutijo in ne vedo, da je drugje drugače?
Jalur 🙂 podpis vsemu temu kar si napisala, si me presenetila. In ti si uravnovešena, malo za šalo. V celoti se strinjam s tabo. Jaz dobim 100 eur preživnine. Sem pa toliko hudega dala skozi na sodišču zaradi stikov,ker tudi otrokov oče pije in otroka vozi pijan. Zgodilo se je tudi da je otrok padel močno s kolesom in je njegov oče šel rajši na pivo namesto k zdravniku in sem jaz šla z njim. Da ne govorim o strokovnosti izvedenca glede stikov, ki je bil dragi in je ugotovil, da je bivši oz., da ni ugotovi lnobene odvisnosti. Oče niti e prihaja ponj, oz. ko se mu zazdi in posledično otrok noče takrat k njemu. No in sem dobila 5ooo eur kazni, ker sem kao preprečevala stike. Tudi nameravam ga tožit za zvišanje, samo kaj ko mi notranji mir več pomeni….Ne vem no…, problem je ker oče dela v tujini in je že pustil delo, ko sem ga tožila že enkrat za zvišanje, pa ni bilo nič, ker sodnica verjela njemu, da preprečujem stike, kar pa ni res.Težko nama gre finančno, ampak imava MIR …
Lep dan ti želim.
Jaz imam tudi mir, vsaj kar se stikov tiče. Tisto tožarjenje je obrodilo sadove in sedaj mi ne more več prit policija na božični večer (pa ne samo takrat), ker je me oče ovadil zaradi onemogočanja stikov. In zato sem tudi tu na forumu in povem svojo zgodbo in na kak način mi je uspelo. Da bi bilo manj takih kot ti, ki dobijo kazen 5000€, ker otrok noče h pijanemu očetu, ko si le-ta zaželi špilat očka.
Pa smo tudi mi od dveh izvedencev dobili mnenje in predlog stikov, od tega en očeta niti videl ni, pa je sodišče mnenje vseeno upoštevalo, drugi pa je napisal, da ne more ocenit, ali je oče alkoholik, predlagalo stike, kar je zopet sodišče upoštevalo. Na koncu mi je kljub vsemu uspelo, vse tri kazenske ovadbe proti meni pa zavržene. Ko smo z bojem začeli, je tamali komaj dopolnil 2 leti, zaključili smo pri njegovih 6ih. Meni se zdi vredno, čeprav je bilo resnično težko. Otrok ima še 12 let do polnoletnosti. Verjetno ne bi šla tako daleč, če bi bili otroci starejši, ko lahko že sami povedo svoje mnenje in se bližajo polnoletnosti.
Kar pa se uravnovešenosti tiče…. pogosto sem bila na meji. Ko ti pijan ded otroke pripelje nekaj ur kasneje kot je dogovorjeno in se iz tebe norca dela bi ga najraje zadavila. Potem pa ti še policija reče, kaj gnjavim, saj so otroci prišli celi domov… in tudi če ne bi, bi bil itak kriv oče in ne jaz… ja, velikokrat sem bila na meji zdrave pameti ;).
@ niste neuravnovešene, kaj te pravzaprav moti pri meni?
Da mi ni v redu, ker se ti dogaja, kar se ti? Da mi ni v redu, ker se uradno dopušča, da se to dogaja? Kaj točno ti je šlo tako zelo v nos?
In zakaj se ti zdi, na podlagi vsega zapisanega mojega tukaj gor, da je moje življenje manj urejeno od tvojega?
Nimam osebno proti nobenemu in me nič ne moti pri tebi osebno. Moti pa me, da se takoj popljuva nekoga, ki ima neko strokovno znanje sigurno (mislim Alenko), nadalje norčevanje, in nepotrebno razburjanje. Tudi žaljenje. Pri vsakem nasvetu se ne vprašate pri sebi, je mogoče to res, drži? Ker ko preberem nasvet Alenke malo premislim, ne morem pa verjet, da ene in iste ji date takoj kontra, nič hudega se pač ne strinjate, ampak imate nekatere zelo nizke udarce (ne mislim zdaj nate, pišem na splošno). Ok, ne da se mi več, ker je vroče , zato tudi nisem preverjala v SSKJ moj zapis 🙂
Nimam osebno proti nobenemu in me nič ne moti pri tebi osebno. Moti pa me, da se takoj popljuva nekoga, ki ima neko strokovno znanje sigurno (mislim Alenko), nadalje norčevanje, in nepotrebno razburjanje. Tudi žaljenje. Pri vsakem nasvetu se ne vprašate pri sebi, je mogoče to res, drži? Ker ko preberem nasvet Alenke malo premislim, ne morem pa verjet, da ene in iste ji date takoj kontra, nič hudega se pač ne strinjate, ampak imate nekatere zelo nizke udarce (ne mislim zdaj nate, pišem na splošno). Ok, ne da se mi več, ker je vroče , zato tudi nisem preverjala v SSKJ moj zapis :)[/quote]
Ko napiše kaj, s čimer se niti slučajno ne strinjam, ji ugovarjam. Za njeno strokovno znanje glede na napisano tu gor jaz osebno ne dajem roke v ogenj.
Pojdi kdaj malo pogledat na Partnersko in družinsko posvetovalnico, kako dober terapevt človeku pove, da nima prav.
SOLZA: 🙂 enostarševstvo se lahko zgodi VSAKOMUR, dvojina pa ne, zato pazi na svoj jezik. pa razmisli, na kakšne načine se dvojina lahko spremeni v ednino, da ne bo tvoja polivica umrla in ti bo kdo ob tvojem morebitnem slabem dnevu rekel, da nič čudnega, da si sama, ko pa si tak tečna.
neuravnovešenka: jaz sem HB že skoraj iz vseh teh zafrkancij okoli stikov in preživnine. s stiki itak inkoli ni bilo težav, ker sem se vedno prilagajala gospodu, pa se zaradi tega ne trkam po prsih.
moji hčeri imata očitno mene za dober vzgled, sicer bi pri sovjh letih že lahko odšli od mene. vzgoji svoje otroke tako daleč, poskrbi zanje, da boso postali polnopravni člani družbe, potem pa se vtikaj v mojo družino. alenki pa lahko komor asistiraš pri nejnih nebulozah, več kot očitno je, da jaz niti slučajno nisem edina, ki se z njo ne strinjam, se pa res redko oglasim, ker se mi preprosto več ne da je*at s to enostarševsko temo.
@2007 podpis, enaka izkušnja enako dolgo tukaj.
Moderatorko pa želim vprašati kdaj bo pozdravila svoje mladostne/otroške traume?
Drugo vprašanje pa se glasi ali je podpornica zloglasnega društva PODOS, ki je pred leti združevalo psihopatske maščevalne moške (mnenje očeta z dodeljenim skrbništvom)?
Od leta 2007 sem videla veliko primerov ločevanja…vendar bi vseeno želala povedati, da primerov nagajajočih mam nisem srečala (morda imam samo to srečo, da jih pač ne privlačim po treoriji privlačnosti v mojo bližino al kako?), večinoma očetje zanemarjajo otroke, mame pa se cankarjansko žrtvujejo zanje – to je blo to kar sem večinoma videla. Pa kar nekaj primerov zelo korektnih donosov med bivšimi, korektne skrbi za otroke z obeh strani, celo bolj ali manj uspešnih skupnih skrbništev,..celo primer res požrtvovalnega očeta skrbnika…pa..opsa..to je pa črni del ugodbe..kar znatno število psihopatskih očetov, ki zlorabljajo otroke za svoje orodje maščevanja nad njihovo materjo (pa ne zato ker bi imela ljubimca ali ker bi jim storila kaj hudega, temveč samo zato, ker je zbrala pogum, da se je odločila za ločitev po dolgih letih takšnega in drugačnega nasilja)…jah 1001 in ena zgodba.
Alenki terapevti pa povem še tole: moja terapevtka s katero sva začela delati pred 10 leti kot par je bila tudi zelo zaslepljena s strani psihopata in je verjela, da je on pozitivni del zveze jaz pa bitch…trajalo je 7 let, da je dojela realnost (se mi je za svoje zablode sicer iskreno opravičila), in hkrati tudi prispevala k “zafuranju” otrok, ker je pač povezana z uradno institucijo. Če bi bila res dobra psihologinja in bi bila sposobna razkrinkati psihopatskega lažnivca bi se naš primer v dobro otrok mnogo bolje razrešil. Toliko v razmislek o tem kakšne so lahko terapevtke z nekim ozadjem slabih izkušenj z lastnimi mamami (verjentno takšne ne bi nikoli in nakdar smele delati v takem poklicu kljub temu,d a vas to zanima, saj sem tudi sama hotela iti na doktorski študij psihologije, ko se je začela moja ločitev :)). Veš mojo terapevtko sem jaz mnogo mnogo naučila..čeprav na svojo lastno škodo!
Ne glede koliko let si terapevt, vsak klient te nekaj nauči, tako kot vsak človek, ki ga srečaš.
Svoje travme ali pač karkoli že so bile sem že zdavnaj predelala in če bi po tej vsem vašem prepričanju imela še kaj tam narediti, potem verjemite, da bi glede na svoje življenje ostala v prepričanju, da so moški največje zlo na svetu.
Kar se tiče pa nagajanj…no jaz srečujem obojo. Prvi primer ločitve, ki sem ga imela je bil ta, da očetu niso bile stvari jasne in je na veliko nagajal. Potem pa celo kopico očkov, ki so se borili proti mamam, ter popuščali v imenu mira in koristi otrok. To kar pa nobena od vas noče slišat je to, da tega kar je ženska sposobna zakuhat, moški ni. Moški zanemarjajo, so nesramni, grozijo…ženske so sposobne pa marsikaj drugega in v imenu “je v korist otroka” naredijo ogromno škode. In ne glede na to, ali do mene pride moški, ali ženska, sem na strani otroka, ona dva se lahko zaradi mene pobijeta med seboj, sta dve odrasli osebi in če je vsaj enemu jasno to, da se človek sam s sabo ne more prepirat, potem se zadeva kaj hitro razreši. In če je na drugi strani psihopat, ki ima svoje igrice, če se nima s kom igrat, potem ostane zgolj oseba, ki je osamljena, grozno nesrečna in ranjena. Največje napake vseh strani, ki so žrtve, so te, da želijo na vsak način dokazat, da je na drugi strani bolna oseba, pa je afekt ravno obraten. In se s tem nabirajo debeli spisi na sodišču, prijave na policiji in CSD. Ko pa žrtev spozna, da dejansko v afektu ne more urejat zadev, da je vse potrebno narediti po pravilnem vrstnem redu in brez napak, ter si najdejo pomoč, potem je ta pot veliko krajša.
In namesto, da se ukvarjate z mojo strokovnostjo, pa mojimi slovničnimi napakami (nisem slavist, ko pišem članke imajo za to tam lektorje, na forumih, pa je jezik tako in tako pogovorni – se pa trudim, da ne uporabljam preveč lokalnih izrazov), vsak dela po svoje in na način, ki je vsakemu klientu bolj ustrezen, bi naredile veliko več za vse tiste, ki so se podale/podali na pot enostarševstva, da poveste kaj ste naredile narobe in tega nikoli več ne bi, ter kaj je bilo dobrega, kdo in kaj vam je pomagalo itd. Vse tisto, kar ste na poti pogrešale oz. pogrešali. Jaz še vedno javno povem, da na moji poti je CSD zatajil, pa sem bila tako “nesramna” da sem direktorici to povedala v obraz, tudi to kar se je na sodišču dogajalo je bilo vse prej kot pravica. Vendar se zavedam tega, da sem vedno potegnila kratko, ker sem bila prepričana, da imam prav – in sem imela, da ne bo pomote, ker je po 3 letih zadeva taka, da mi potem vsi ti biserčki institucij gledajo debelo, pa še pripomnijo, da tega pa res niso pričakovali. Ko sem pa prvikrat sprejela igro, ki si jo gredo, ter stvari delala kot se pričakuje, sem zmagala. Od tega trenutka dalje, potem učim vse, ki so se in se borijo za svoj prav, da z glavo skozi zid ne gre, pa je lahko še najbolj neumnemu človeku kristalno jasno, da imaš prav, včasih so vrata odprta in je preprosto potrebno it samo skozi. Izbira pa vsakega posameznika.
Javite se mi na mail, pa se bova o vsem pogovorila in rešila situacijo.
primož