Pozdravljene. Sem nova na tem podrocju in bom kmalu postala mamica. Veliko sem ze brala o samem porodu, me pa zanima se kaj iz prve roke, torej od mamic, ki so ze rodile. Ali porod zelo boli? Kakšna je ta bolecina, se da s cim primerjati?

Ne toliko samo rojevanje, kot popadki tik preden. Ko je bilo treba potiskati, je bilo pravo olajšanje. Potem pa se bolečina hitro pozabi. Vem, da je bolelo in to je vse.

Jaz sem imela epiziotomijo in so mi bile bolečine po porodu veliko težje za prenašat kot sam porod. So se mi šivi vneli in še 3 tedne nisem mogla normalno sedeti, hoditi…
Porodnih bolečin pa jaz ne bi primerjala z nobeno meni znano bolečino. Saj zelo boli, ampak jaz sem bila kar malo v svojem svetu, se mi zdi da sem dogajanje okrog sebe dojemala samo na pol. Itak imaš pa en lušten cilj pred sabo, tako da meni ni bilo tako težko prenašat 🙂

mislim, da ni prav, da se toliko poglabljaš v to, kaj in koliko boli. pri porodu ni pomembno samo to, koliko bolečine je sposobno tvoje telo prenesti. velik delež ima tudi psiha, ki mora biti prava, ker hitro lahko zakrčiš in vso stvar samo otežiš. jasno je, da porod, ki poteka na naraven način in brez neki extra protibolečinskih sredstev, boli, kar precej. bolečine se ne da primerjati, to moraš sama podoživeti. ker pa ženske to že tisočletja, stotisočletja počnejo, očitno za umreti ni 🙂 govorim samo zase: rodila sem 3x in najhuje so bili res popadki pred samim potiskom. kot pravi predhodnica pred mano, je bilo potiskanje potem res olajšanje.

bolelo bo tudi tebe, ampak vse z namenom, čaka te pa čudovit rezultat na koncu. verjemi, preživela boš in hitro vse pozabila. ti pa res predlagam, da se ne poglabljaš preveč v to 🙂

Če dihaš in poslušaš navodila, potem gre vse skupaj zelo gladko pri običajnem porodu.
Če pa paničariš, pa kričiš, pa ni OK. Telo se zakrči, nimaš moči za potiskanje, ker jo porabiš za zganjanje histerije.

Mene ni nič, ker sem imela epiduralno. 🙂

Meni se zdi, da najbolj boli strah pred porodno bolečino =)

Saj boli, seveda (če nimaš epiduralne ali kaj takega). Ampak vseeno mislim, da najbolj “boli”, če te je tega že par mesecev groza. Res je tudi, da so porodne bolečine odvisne od mnogih dejavnikov in zakrčenost zaradi strahu je en velik dejavnik.

Pa še povsem osebna izkušnja – popadki so boleli kot svinja, ampak nič takega, da ne bi preživela – pa imam nizek prag bolečine! Brez epiduralne ali podobnega. Iztisk sploh ni bil panike… (Ok, po porodu je bolela komplikacija, hematom za šivi, bolj kot ves porod skupaj. Ampak to spada med izredne zadeve, ne običajen porod.)

Priznam pa, da kljub vsemu nikoli ne rečem, da itak vse bolečine pozabiš, ko dobiš otroka v roke. Eh, seveda jih nisem pozabila, še vedno vem, da porod boli. Niso pa pomembne bolečine. Niso bistvene. Jaz na to gledam tako: ja, bolelo je, ne bom zanikala, in ni kar nehalo bolet, ker se je dete pač rodilo, bolelo je še dolgo. Ampak dam takoj vse bolečine, še enkrat, čez. Za tak rezultat ja. 😉

Tudi jaz sem imela dva poroda brez protibolečinskih sredstev, pa sem preživela. Pa imam kar nizek prag bolečine.
Za tiste, ki pa dejansko ne prenašajo bolečine in jih je strah, pa je najboljša možnost epiduralna. Zakaj pa ne, če je na razpolago….

Sama sem bila pripravljena na najhujše. Na koncu sem bila vesela, da sem dobro prestala porod; časovno in sicer. Odnesla sem jo s šivi in hematomom in s prekrasnim sinkom, ki je lepo prestal porod in to mi je bilo edino pomembno.

Porodna bolečina torej … nekakšni krči, ki se pojavljajo v presledkih, sprva dokaj znosni, da sem zavrnila protibolečinska sredstva, ko so mi predrli mehur pa se je hitro stopnjevalo … močnejši in pogostejši popadki. Sama jih opišem, da me je ožemalo. 🙂 Takrat sem si prigovarjala, da je to super, ker bom kmalu videla dete. Presenetil me je občutek pred iztisom, ko te samo tišči navzdol, enostavno te telo samo sili v pritiskanje. Sam iztis ni bil boleč, morda zaradi maske ali zakaj, popadkov nisem čutila in nisem vedela, kdaj moram potiskati. No, z malo pomoči je sinko kar hitro “padel iz mene”. Ja, zdelo se mi je, da sem petič napela vse sile in je kar padel ven. Iz posnetkov o porodih se mi je zdelo, da ta faza grozno boli, meni pa je bilo olajšanje.

Se mi pa zdi, da je sprejemanje te bolečine zelo odvisno tudi od posamezničinega doživljanja. Naslednjega poroda se prav veselim, se malo bojim bolečina, a se jo da prestati. Edina “lepa” bolečina.

Pa vso srečo!

Kaj boli? Popadki. Sam iztis otroka je potem mačji kašelj, mene je bolj peklo, kot bolelo.
Kakšna je bolečina? Hmmm…jaz bi jo lahko primerjala z bolečino sečnih kamnov in vnetjem slepiča…drugače pa, ko sem imela popadek (imela sem samo križne, pritiskalne), se mi je zdelo, da mi bo pri riti ven šla nogometna šola…