Kaj požre sadike radiča?
Že drugo leto zapored se neuspešno trudim pridelati radič. Vedno, ko sajence presadim na stalno mesto, mi nekaj požre sadike. Včasih mi požre koreninice – to so verjetno strune. S temi se pač borim tako, da preiščem mesto zasdaitve in fizično uničim struno. Ne morem pa ugotoviti, kaj požre zelene dele sadike. Skorej sem prepričana, da gre za deževnike, ker so v zemlji luknjice. Včasih so listi radiča povlečeni v zemljo kot bi jih žival vlekla pod zemljo. Sadiko popolnoma uničijo, tako da propade tudi koreninski del. Poskusila sem že z apnom: ko sem potikala sadike v zemljo, sem luknjico najprej posula z apnom, nato vstavila sadiko in jo zasula ter še okoli sadike posula z apnom. Imela sem celo nekaj uspeha, vendar le če je bilo suho in ni dež spral apna. Letos imam problem celo pri jesenskih setvah solate in motovilca. Seme je lepo kalilo, ko pa so rastlinice rastle (4 listki), so začele izginjati – očitno jih je nekaj požrlo.
Kaj mi svetujete? A so res lahko škodljivci deževniki? Kako se boriti proti njim?
Naj povem še to, da skrbim za kolobar. Spomladi sem del vrta gnojila z biogreno, del pa s hlevskim gnojem, pa imam na obeh delih enake težave. Delno imam med sadikami tudi zastirko, na tem delu imam sicer manj težav z deževniki, zato pa mi tam gnije endivija. Ali endivija ne prenese zastirke? Imam tudi težave s koreninskimi ušmi in mravljami. Kaj storiti prot tem težavam?
Nanizala sem kar nekaj težav. zelo bom hvaležna vsem koristnim nasvetom.
Taja
Pozdravljena,
no, deževniki vsekakor ne jedo živih rastlin pač pa le odmrle dele. Proti njim se vam nikakor ni treba boriti, ker rahljajo zemljo in so koristni, saj so najbolj odgovorni za nastanek humusa v prsti. Kaj vam žre radič, je malce težje ugotoviti, na misel pa mi prideta bramor in polži, kar ste lahko dobila tudi skupaj z gnojem. Korenine požrejo voluharji, a običajno ne zelenega dela. Strune vglavnem bolj luknjajo gomolje (recimo krompirja ali korenja). Z bramorjem nimamo pri nas izkušenj, več piše tule , polži pa požro večino mladih sadik, včasih je dovolj eden, da uniči gredo. Proti njim je stalna borba, najprej da okoli gredice potresete sredstvo proti polžem, nato da polže ob vlažnem vremenu ali zjutraj čimveč pobirate in odstranjujete in kot tretje, da odstranite z vrta čimveč takih kotov, kjer se zadržujejo (na primer razni kamni, odpadni material, grmovje do tal, kompost ipd). Živa meja in odpadki/kompost so gojilnice polžev, žal. Če jih imate veliko, se to vidi tudi po tem, ker so listi nekaterih rastlin preluknjani, luknje pa so kar velike. Če je zemlja bolj ilovnata, potem je tudi sicer te nadloge več. Pri nas vsake sadike sadimo tako, da za prvi teden ali dva poveznemo čeznje jogurtov ali kak podoben lonček (najbolje bel, ne prozoren) in na vrhu preluknjan, da gre zrak notri. Tako se ohrani vlaga, pa še polži ne morejo zraven. Mravlje načeloma niso škodljive, razen kolikor prinesejo uši. Pri nas proti ušem uporabljamo insekticidni posip (prah), mi uporabljamo tistega od firme Bioteh, Ljubljana. Enkrat potresete po rastlini (na primer fižol, vrtnice, vejice sadnega drevaj), pa imate kar nekaj časa mir. Seveda morate to narediti v suhem vremenu. Kar se mravelj tiče, odstranite samo mravljišče (jajca z zemljo vred), mravlje se bodo že same odselile.
No tudi pod zastirko se lahko najdejo polži, a načeloma je korist zastirke večja od morebitne škode. Izjema pa je kot ste že sama ugotovila, solata, še zlasti endivija. Tu naj bo zemlja čimbolj čista, potrgajte še spodnje liste, ki sploh jeseni rade gnijejo ali jih napade plesen. Malo je odvisno tudi od sorte, od lege ter vrste zemlje v vašem vrtu. Endivija sorte Malan je bolj odporna proti plesni, a je nimajo vedno.
No, upam da sem natresla dovolj nasvetov, je pa borba s škodljivci na vrtu vedno nedokončan posel. Pa veliko uspehov.
Najlepša hvala za res izčrpen odgovor.
Če dovolite dodatna vprašanj:
Deževnike sem sumila zato, ker so bili listi radiča povlečeni v zemljo – tega polž verjetno ne bi počel?
Pa tudi sicer so na gredici luknjice, pa jih verjetno ne delajo polži.
Polže najdem samo tiste male (1 cm), nikoli še nisem videla velikih. Lahko bi poskusila z vabami s pivom (jogurtov lonček vkopan v zemjo). Kompostni kup imam sicer oddaljen od vrta, razen občasno vržem odpadle dele rastlin kot zastirko k paradižniku. Ali se tam lahko zadržujejo polži?
Uši ima pa endivija (in peteršilj) na koreninah. Ali tudi za korenine uporabim Biotehov posip?
LP
Pozdravljena,
ja, vse skupaj mi je čudno, a še nikoli nisem videla, da bi pri nas bil radič potegnjen v zemljo, pa že 20 let sadimo vsako poletje kar nekaj radiča razen takrat, ko so nam ga še žrli voluharji (ti požrejo korenine, pustijo pa zeleni del), a njihovi rovi so kar veliki (cca 2-3 cm premera). Voluharji obožujejo radič in tulipane. Se pa zgodi, da se nam kakšen radič posuši ali zgnije. Polžev imamo veliko, zato tudi polži po mojem ne delajo tega. Ti rastline obžrejo in naluknjajo, mlade ravno vzkaljene rastlinice pa dobesedno izginejo. Če ste videla male polžke, gotovo kje obstajajo tudi veliki, ponavadi se okoli sprehajajo ponoči, podnevi pa se zavlečejo pod kamne, pritlične rastline in podobno. Spomladi je več mladih in majhnih, proti koncu leta pa več velikih. Lahko poskusite s pivom, a pri nas smo obupali, ker jih je bilo preveč (imamo precej ilovnato zemljo). Ekološko ali ne, uporabljamo Mesurol modra zrnca. Če nočete zastrupiti zemlje, je en način ta, da vzamete majhne plitve pokrovčke, natresete ščep teh zrnc vanje in par takih pokrovčkov pritisnete na gredo pa boste videla, če se je kaj “ujelo”. Mrtve polže boste namreč našla zjutraj na gredi.
Zato sem pomislila na bramorja, ki ga mi nimamo in zato ne vem, kako bi se obnašal in kakšne ima rove. Za deževniki običajno ni luknjic, pač pa kupčki zemlje na površini tal, najlepše se to vidi v travi spomladi.
Pri nas tudi uporabljamo zastirko pod paradižniki pa tam še nisem našla polžev, a nikoli se ne ve. Poleg delov rastlin lahko uporabite tudi pokošeno travo.
Jaz bi za vse uši in tudi kakšne druge žuželke uporabila Biotehov posip. Če ga boste že kupila, pa puskusite še na radiču. Mislim, da bi tako na strune kot na bramorja moral imeti vpliv, a najbolje da vprašate še na firmo. Če pa ne bo pomagalo, potem pa je bodisi voluhar bodisi gre za kaj drugega. Splačalo bi se vprašati tudi v kakšnem od teh semenarsko-vrtnarskih centrov, kjer ta sredstva prodajajo in tudi svetujejo. Ni vrag, da ne boste našla rešitev 🙂
Pozdravljena,
hm, za ježke pa to res ne bo dobro. Sicer se dobijo tudi takšne granule, ki niso škodljive, a so tudi manj učinkovite, oziroma se učinek opazi šele po daljšem času zatiranja. No, še vedno lahko poskusite s pivom in vsekakor z ročnim pobiranjem polžev. Pa malo večjo gredico motovilca, da bo vsaj kaj preživelo. Še vedno ga lahko sejete. Za solato pa bolje da uporabite posamezne sadike in daste pod lončke. Obstajajo pa še drugi bolj naravni nasveti proti polžem, na primer lesni pepel, ki ga potresete okoli gredice. Ali mrežo proti ptičem, ki jo pritrdite na količke (mora biti do tal), le da pri majhnih polžkih ne bo pomagala. Če imate ježka, potem tudi polžev ne bi smelo biti veliko, saj jih ti jedo. Ne vem pa, kaj bi razen polžev, drugega uničilo motovilec, ki je že pognal, čeprav polži sicer nimajo pretirano radi ne motovilca ne radiča.
Veliko sreče.
Zdaj sem dobila odgovor strokovnjaka iz Kluba Gaja:
Definitivno mi škodo na radiču delajo deževniki, ker jim v zemlji primanjkuje organskih snovi. Ker preveč “počistim”, ko pripravljam gredico za nov nasad, deževniki nimajo hranil in zato pridejo na površje ter vlečejo rastline s sabo pod zemljo.
Torej preveč čiste gredice niso vedno dobre 🙂
Pozdravljena Taja Taja. po opisu težav sem 100 %, da je to siva gosenica kasneje se iz nje razvije metulj, in jo stari kmetje imenujejo SOVKA. Ona je v zemlji in se spravi samo na določene sadike oziroma sadiko radiča preščipne tik nad korenino in poje tisto najboljše sredico. S tem sadika propade. Jaz sem imela to srečo da je na mojem vrtu to videl gospod, ki se dolga desetletja ukvarja z kmetijo in mu je ta pojav dobro poznan. Ker sama nisem imela izpita za ravnanje z škropivi, sem odšla na kmetijo kjer sem kupila te sadike. Pripravili so strup za to gosenico, ki se meša z vodo, pošpricala pa sem samo okrog sadik zvečer po 21 uri. To pa zato, ker se ta gosenica spravi iz zemlje zvečer in veselo žre sadike, eno za drugo dokler jih ne zmanjka. Če vas še kaj zanima v zvezi s tem me lahko kontaktirate na E -mail: [email protected]. Lep pozdrav.
Taja Taja, to je siva gosenica z imenom SOVKA. Če želite izvedeti kako se je znebiti potem me kontaktirajte na E naslov: [email protected]. lep pozdrav.
Spoštovana, vaše sadike požre siva gosenica, ki se podnevi zadržuje v okolici korenin torej v zemlji.
Zvečer po 21 uri pa pride na površje zemlje in veselo žre kar ji gre najbolj v slast. Kasneje se iz nje razvije metulj. To sem doživela tudi jaz, gosenici rečejo kmetje SOVKA, in jo pošpricajo z škropivom. Če te še kaj zanima me kontaktiraj na e-mail:[email protected].