Konstandinos Kavafis: ITAKA

Če se napotiš na Itako,
zaprosi, da bo tvoja pot dolga,
polna dognanj in dogodkov.
Ne boj se Lajstrigoncev in Kiklopov
ne srditega Pozejdona; na poti
nikoli ne naletiš nanje,
dokler bo tvoja misel vzvišena in
čustvo, ki ti vzgibava dušo in telo, izbrano.
Ne boš srečal Lajstrigoncev in Kiklopov
ne divjega Pozejdona,
če jih ne nosiš v duši,
če jih srce ne postavlja predte.

Zaprosi, da bo tvoja pot dolga.
Da bo veliko poletnih juter, ko boš
– s tolikšno hvaležnostjo, s takšnim veseljem –
plul v še nikdar videna pristanišča;
ustavi se v feničanskih tržnicah
in se preskrbi z dobrim blagom,
z biserovino, koraldami, jantarjem, ebenovino
in nasladnimi dišavami vseh vrst,
nasladnimi vonjavami po srčni želji;
obišči veliko egipčanskih mest,
da si nabereš zakladov znanja pri učenih.

Vselej imej Itako v mislih!
Usojen ti je prirastek v njej.
Vendar nikar ne hiti po poti!
Bolje, da traja potovanje več let,
da boš star, ko prideš na otok,
in bogat od tega, kar si nabral si na poti,
ne da bi čakal, da te obogati Itaka.

Itaka ti je podarila prelepo potovanje.
Brez nje se ne bi bil odpravil na pot.
Vendar ti ne more ničesar več dati.

Čeprav jo najdeš revno, te Itaka ni razočarala.
Ko postaneš resnično moder in izkušen,
šele doumeš, kaj pomenijo te Itake.

kaj pomenijo torej?
izziv?(kako neskončen!) vprašanja?(odgovore z osrečujočim, ker vedno je, odgovorom) prisilo?(zročim v tla) učenje?(biti?)
Vendar nikar ne hiti po poti!
(in ne stopaj po že prehojenih stopinjah)