Kaj pomeni če žena reče?
Pozdravljeni,
Ločitev je predana sodišču – sporazum brez sporazumevanja pač ne gre.
Še zadnji updated pred vsem je da je zadevo partnerka skrbno načrtovala, saj je leto poprej dala dolgoročno brezobrestno posojilo ljubimcu. Jap tudi take se dogajajo – sedaj bi pa ne vem kaj še rada?
Zgodba je že znana – konec je pa sedaj še meni jasen.
Srečno in veselo v 2019
Kot vidim že imaš odgovor za obnašanje tvoje žene. Jaz pa ti bom podala še svojega glede klasične zgodbe in “ponorelih” 40letnic.
Tisti, ki štejemo nekaj čez 40, smo generacija katera ima po večini odrasle otroke in tukaj je večinski odgovor na dlani, zakaj se ženske-odgovorne in predane matere/žene odločijo, da zapustijo dolgoletnega partnerja. Vsaka ženska, ki je odgovorna mama, bo se potrudila za vsako ceno, da ohrani srečno družino, da imajo otroci lepo otroštvo, pa čeprav za ceno lastnega teptanja (prenesla bo partnerjevo zlorabo vseh oblik) samo z namenom, da bodo otroci srečni ob obeh starših, s tem bo potepatala tudi sebe, da bo ugodila možu, da se bo počutil srečnega, vso grenkobo bo potlačila vase in se dobesedno prepričala, da je tudi sama srečna. Potem pa, ko otroci odrastejo, poči. Ugotovi, da ji ni več potrebno, da se nekomu podreja, da je prišel njen dolgo pričakovani čas, da končno zaživi v miru sama ali z nekom, ki ji bo nudil vse to kar je v preteklosti pogrešala pri svojem partnerju.
Tudi jaz sem se slepila, da smo srečna družina in ko sem naredila inventuro življenja sem ugotovila, da je moje srce naenkrat postalo popolnoma prazno. Najprej sem bila šokirana in upala, da bo ta praznina minila, potem, ko ni minila, sem ob spoznanju, da do njega ne čutim več ljubezni, par dni jokala, preden sem mu povedala kako je z mojimi čustvi. Imam ga še vedno neizmerno rada, samo ljubezni več ne čutim do njega. Potem sem par dni jokala ob pogledu nanj- bil je totalno sesut, kar je razumljivo. Tudi on je živel v veri, da smo srečni, to pa zato, ker sem mu postala samoumevna in je vsak stavek o razhodu, o njegovem neprimernem obnašanju ignoriral v smislu, češ, da ne mislim resno, pa kako bom zmogla sama brez njega, da blebetam v tri dni,…Sem tak karakter, da se ne morem predati moškemu brez ljubezni v srcu in bila bi zelo sebična, če bi zahtevala od njega, ki je v najboljših letih, da živiva skupaj kot brat in sestra. Vem, da je težko razumeti ta ženski svet, ampak žal je tako. Večina moških je prepričana, da so po tolikih letih skupnega bivanja ustvarili raj za svojo partnerko, da je partnerka postala njihova lastnina. Mislijo, da je ženski pomembna hiša, novi avto, počitnice in denar na računu. Žal smo nekatere takšne, ki nam materialne dobrine ne pomenijo veliko, ampak dajemo poudarek na čustveno plat življenja. Torej raje v kolibi sama, lačna in bosna, vendar z mirom v srcu in ljubljena, kot pa v graščini zapuščena in depresivna s tepcem, ki misli, da se ves svet vrti okrog njega, da so se mu vsi dožni klanjat in da je bog i batina zaradi materialnega bogastva, ki ga je ustvaril skozi leta (kot, da bi ga res sam ustvaril).
Večina teh zapuščenih moških je seveda prepričana, da so te njihove ženske zlobne in nehvaležne, da se jim meša, da jih dajejo hormoni, mena, da se dolgočasijo, da imajo prehodno krizo, ljubimca, da ne vedo kaj hočejo,… Resnica pa je edinole ta, da so ti moški postali samski zato, ker so pozabili partnerki izkazovati pozornost, hvaležnost, spoštovanje, ljubezen, varnost, zaupanje, ji nameniti nekaj svojega dragocenega časa, ki ga raje porabijo za različne hobije in ostalo letanje naokrog.
Ja, najbolje je kriviti moške. Pomanjkanje pozornosti, nežnosti in razumevanja je krivo, da se ženski strga? Torej – moški naj bi redno svoji ženi nosil rože, jo razvajal z darili, obsipal s pozornostjo, namesto s prijatelji na pivo šel z njo gledat solzavo romantnično dramo itd itd..
Ona pa je vedno popolna? Kuha odlična kosila, doma je vse pospravljeno, v postelji pa je femomenalna?
Tipični ženski klišeji in izgovori za prevaro. Sem jih imel kar nekaj, ki so mi razlagale, kako jih mož zanemarja, pa so hkrati govorile, kako on veliko dela, se ukvarja z otroci in skrbi za hišo. Potem pa mu kao zmanjka časa in energije zanjo. Kakšno licemerstvo….
Res je.. tako nekako kot siti ne razume lačnega in zdravi ne bolnega. So le razumski približki čustvovanj. Razumeti to, pomeni čutiti, pomeni se zavedati kako je drugemu in najbolj v resnici zgreši tisti, ki v tem vidi predvsem sebe. Ta ne vidi truda in bolečine drugega, zato zlahka zavrže trud drugega, ga dojame kot nekaj nepotrebnega. Streznitev morda pride kasneje, ko nova zveza zaide v težave in ker se ljudje ločujejo po 10 in več letih, z že utrjenimi navadami in pričakovanji, morda prevelikimi… Po streznitvi ostane maček…
Lahko pa se reč obrne, a za to morata oba v novi zvezi vložiti v odnos precej več. Mladostniške lahkotnosti ni več.. Metuljčkarji so le redko v tej drugi zgodbi, praviloma se jim potem dogaja enako kot študentu, ki preveč vzljubi zabave, plavajo iz ene pijanosti v drugo, vmes pa mačkasta jutra.
Kako se temu izogniti? Predvsem tako, da dojameš kaj so čustva, zakaj in od kod pridejo in da dojameš, da sosedova trava izgleda lepša le od daleč. 😉
Pozdravljeni,
BTDT je ze napisal – vsak sam je odgovoren za sebe – svojo srečo, da sem do tega prišel sem ugotovil, da pri tem partnerke ne obsojam več, ker v tem trenutku je to tisto kar da/zna, je najbolje za njo/nas v njenih očeh…
Še žena v tem trenutku ne dosega mojih moralnih pričakovanj in vrednot – mogoče jih ni nikoli pa sem sam bil ujet v igri – z roza očali.
Ko spregledaš in dojameš, da si za svojo srečo v trenutku sam odgovoren hitro najdeš focus in lepe trenutke, čiste sreče. Te trenutke cenijo otoci s staršim.
Na napisano predhodno od “inventura življenja” – ni važno, moški ali ženska iskrenost in spoštovanje do partnerja je osnovna za dober odnos. Če bi bil osebno v isti situaciji ne bi lagal, prekirval, obtoževal, poniževal in iskal izgovore za svoje stanje pri partnerju.
In tukaj je ključ biti človek ali samo nekdo/oseba, ki ravna iz impulzov nezadvoljstva, nesreče, zamere, sovraštva… Vsak se odloči sam in ne more le svojih odločitev in dejanj obesiti na pleča drugega.
lep pozdrav
Pri skorajda 50-tih, po ločitvi od očeta moje najstniške hčere, bom rekla samo tole. Zdaj vem, da mi ni bil dovolj ‘njami’ in kasneje tudi ugotovila, da je nasilnež. In to precejšen. Sprejela sem polovično, ker mi je takrat bila biološka ura očitno. Imela sem ga seveda zelo rada in imeli smo se tudi krasno kot familja.. aaaampak.. S porodom, leti, kreganjem, njegovo dramo/kontrolfrikovstvom.. sem počasi ugašala. Ni me več bilo. Postala sem aseksualna. Tudi drugih moških nisem niti opazila v tem smislu, bolj sem pogrešala njegovo prijaznost.
Ločitev je bila neizbežna in moja edina rešitev.
Zdaj po nekaj letih, ko je tudi njegova fikcija name in groznje usahnile, končno diham. Še vedno zasika in še vedno imam ob tem občutek, kot bi se mi trebuh stisnil v pest… ampak je končno življenje mirno.
Pri meni je bil vzrok, da mi je nehal biti pozeljiv, pa ceprav je bil pozoren in vse. Me je pač motilo kontrolfrikovstvo in večna jeza na cel svet. Vašo bivšo pa bogvekaj, vsak človek je drugačen. Takim zamerim le to, da ajde, zaključi vezo in potem ljubimkaj. Ne pa za nos vlect moža in zraven še otroke.
Pozdravljeni,
do obrovnave na sodišču je še slab mesec… medijacija delo uspešna. Moje življenje se postavlja v tirnice. Če bo vse dobro bom ločen v 7 mesecih.
Edin nasvet, ki ga lahko še dam je, da kdorkoli se odloči za ta korak ločitve naj bo 100% iskren in odkrit – do sebe in svojih otrok in partnerja…
Čas prinese vso resnico na dan, najhuje je, če so otroci zavedeni in njihovo zaupanje je v starša ki zavaja 0. Otroci so kot scanerji resnice in imajo toliko zakaj vprašanj, da se mi včasih bivša partnerka zasmili. Konec koncev se je pa sama odločila lagati in zavajati vse okoli sebe – sedaj pa naj nosi poseldice tega… Najstnica je neusmiljena in težko verjamem da bosta skupaj uspostavila brezpogojno iskren odnos in vidim, da to sedaj razjeda partnerko…
Trudim se ublažiti vse skupaj ampak vsak nosi račun svojih dejanj.
Focus mi je, da sem srečen in uzivam trenutke z otrocim in glej ga zlomka – ker sem jaz focusiran v pozitivne trenutke kar naenkrat bi otorci želeli preživljati ves čas zmenoj. Njihova reakcija je Fotr you are FUN – to je to.
Lep pozdrav Jan
Naslednji update bo pa final.
Pozdravljeni,
ločitev je za mano. Kako bi rekel – zmagovalcev ni, sedaj se začne življenje na novo.
Žena še vedno ne komunicira niti ne nameni pogleda. Njen problem; intuicija mi pravi prezir in sram zaradi njenih dejanj. Kot že napisano vsak nosi posledice svojih dejanj in račun zato je visok.
Edini nasvet vsem je, da naj bodo 100% odkriti do sebe, partnerja in otrok. Vedno je 3 stvar ali je to : alko, droga ali 3 oseba… Naj ne bodo zamegljeni z umom ali manipolacije 3 stvari/osebe in rešijo zadevo brez zapletanje 3 osebe v to.
Če ni iskrenosti 1 dan razhoda ,jo ne pričakujte saj je taka oseba že vstopila v svet zavajanja, manipulacije, laganja veliko pred tem zavedno! Takrat ohranite trezno glavo in rešite zadevo na hitro.
srečno Jan
Pozdravljeni.
Hvala za vaša sporočila.
Želim vam, da vas na poti novega življenjskega poglavja spremlja sreča in notranji mir.
Njeno ravnanje ne kaže na to, da jo žre krivda zaradi njenih lastnih dejanj. Krivi tebe, prezira pa te, ker si jo “zavrgel”. Tako se ona danes počuti predvsem zato, ker ni sposobna sprejeti odgovornosti za lastna dejanja. Ni šla čez katarzo in verjetno nikoli ne bo šla, ker je kot osebe nihče ni naučil odgovornosti do sebe in do lastne družine, sama pa vztraja v svojem čustvenem dojemanju sebe namesto, da bi se spustila na realna tla.
Lahko si vesel, da si se je otresel.
Želim ti lepo življenje!