Kaj počnete za ljubi kruhek
No, jaz nisem računalničar ampak sem finančni manipulant in ne dovolim, da bi se sodelavci in sodelavke izživljali nad menoj:)))).Smo firma, katera ima ogromno dela s strankami in te poskrbijo za izživljanje nad nami zaposlenimi, ne da bi se še medsebojno žrli. Včasih me res prime, da bi kakšno stranko ‘ stisnila za vrat’. Ampak….če ji odleže zaradi tega ker pase sitnobo, naj kar izvoli. Prišla sem namreč do ugotovitve, da če si prijazen in miren, se prej ali slej vsaka stranka pomiri.
Ja, s strankami je in ni luštno delati. To spoznavam vsakodnevno tudi jaz. Za njih pa velja točno to, kar si ugotovila že ti,
Dijana. Vendar je še vedno bolje, kot pa takrat, ko moram biti zgolj med goro papirjev in računalnikom, to je pa tako in tako levji delež mojega delovnega časa.
Sicer nisem računalničar, sem pa imela namen na faksu vpisati prav računalništvo. Zadnji moment sem se premislila. Mislim, da sem storila prav, ker firma s katero sodelujem na softwerskem področju je med najboljšimi v Sloveniji. V njej so zaposleni sami genialci (resnični stručkoti svojega posla) z direktorjem na čelu, ki je pa sploh alfa in omega.
Edi, včasih so imeli izrek, ki bi v obratnem pomenu lahko uporabila tudi za odgovor tebi:
– greh se pove, grešnika pa ne.
Ne bi delala reklame za nikogar, saj si reklamo že delajo sami z odličnim delom. Poleg tega, računalniških firm je veliko v Sloveniji. Morda se bo v mojem prejšnjem opisu našla marsikatera
firma ali pa se zamislila, ali je morda ona tista.
Da je pa najboljša, je najboljša za nas, ki smo že veliko let njihovi poslovni partnerji, razpršeni smo pa prav po celi Sloveniji.
Mislim, da je tak odgovor nabolj korekten. Se strinjaš, Edi?
Lep dan želim!
Seveda Urša, nikogar ne bova omenjala..
Se mi pa zdi zanimivo, ker kolikor vem, uporabniki računalniške firme ponavadi precej “šimfajo”. Tako da se mi včasih zdi, da se ne moremo pogovarjati o tem kdo je boljši, ampak kdo je manjše zlo.
Pravzaprav sem slišal od različnih uporabnikov za praktično vse slovenske računalniške firme, ki jih poznam, v glavnem same kritike. Jaz si to razlagam z nerazumevanjem uporabnikov do računalničarjev oziroma z slabo vodenimi projekti tako s strani izvajalcev kot uporabnikov. Informacijska rešitev je pogosto neprilagojena na okolje, kjer teče, poslovni procesi pri uporabniku niso dobro definirani, sama uvedba ni bila izvedena profesionalno, itd… skratka veliko faktorjev je, ki vplivajo na v povprečju nezadovoljstvo uproabnikov, nima pa to vedno veliko opraviti s samimi izvajalci…
Uh, malo sem zakompliciral (kot ponavadi ;))))
O računalničarjih sem slišal tudi tole:
Pridejo, če pridejo in gredo še preden pridejo …
Po mojih izkušnjah se zaplete predvsem tam, kjer že takointako iščejo zaplete, ne pa rešitev. Na našem koncu je tudi še precej direktorjev, ki se jim zdi uporabljati računalnik izpod časti, ali nekaj takega. Tem je potem seveda vse videti enostavno. Imajo pa zato neverjetno domišljijo za podrobnosti. V njihovih predstavah je vse skupaj en knof, na katerega pritisneš in potem vse dela. Kot npr. ključ za zaklepanje in odklepanje njihovega BMW-ja.
Res pa je, da sem računalničar. Ne vem kolikokrat sem si že tudi sam rekel: “Še ta posel naredim, pol pa neham”. Ampak pol pa na to kar nekako pozabim …
Imaš kar prav, Edi!
Ko včasih poslušam prijatelje, kakšne težave imajo s programi in programerji, mi gredo kar lase pokonci. Največ se jih drži firm, ki so nekje v bližini, za vsak slučaj. Moji računalničarji so čisto na drugem koncu Slovenije, pa komunikacija teče bolj tekoče, kot pa npr. pri kolegici, ki ima računalničarja 1,5 km od svoje pisarne. Najbolj se spomnim takrat, ko so morale trgovine preiti na računalnike ali registrske blagajne. Računalničarji v mojem kraju, pa čeprav so imeli pogodbe z uporabniki, so se skrivali pred njimi. Ali zato, ker niso dovolj ažurno spremljali spremembe zakonov, ali niso znali prilagoditi svoj program, ali so delali prepočasi itd. V naši firmi zaradi tega nismo imeli niti najmanjših težav. Tudi novosti, ki jih moram vpeljati (narava dela – ne kapric), so izpeljane, včasih še na boljši način, kot se mi takrat zdi, da bi bilo treba. Tudi to je velika odlika, da znajo prisluhniti našim potrebam. Seveda, če je to v mejah možnega. Sicer pa skupaj najdemo varianto, če pa ne gre, pa vedno dobim podrobno razlago, zakaj se ne da. Res pa je tudi, da vedno iščejo nove detajle, s katerim vedno znova izpopolnjujejo prvotni program.
Eden je napisal, da bi včasih kar nehal s tem delom. Mislim, da taki trenutki pridejo v prav vsakem poklicu, sploh če se pojavijo vsake toliko problemi in problemčki. To pa poznamo vse, a ne?
Zdravo!
Jaz sem pa eden izmed redkih, ki imajo na drugi stopnji elektro vse izpite že 9 let, pa niso šli delat diplome, ker so zavohali denar in so rajši odprli s.p. in si rekli : Nikoli več v službo .
Potem je vse šlo kot po maslu, dokler te ne izda zdravje ( sem opisal na kratko v temi Nasvet obupanim na forumu Psihiatrija ). Tako si prisiljen znajti se in po več letih uspešnega s.p.- ja v zlatih časih satelitske in antenske tehnike delati v zavarovalništvu, kot vodja avtomobilskega servisa in na koncu zopet pristati v podjetju, ki se bavi z antensko tehniko in klima napravami.
Moram pa reči, da sem tu zadovoljen,čeprav sem iz štajerskega konca, kjer se o takšnih zneskih pri plačah, kot so se omenjali v eni izmed tem ravno ne pogovarjamo. Vendar ni vse v denarju, pa še iz zlatih časov je nekaj ostalo, tako da kar gre.
Jaz sem prišla iz Štajerske v Ljubljano zaradi službe. Tu imam 3x večjo plačo in ni mi žal. Res pa je -da so stanovanja tukaj tudi 2.5 dražja (10 let bom delala za razliko v ceni stanovanja). Veliko mi pomeni tudi občutek, da lahko službo kadarkoli zamenjam (na Štajerskem si srečen, da jo imaš – o plači se tako ne upaš niti pogovarjat).
Delam v računovodstvu in sem zadovoljna!
lp