Kaj početi v času brezposelnosti
stifting, ja, saj to je bil povod, da sem sploh kaj pisal. Se pač nisem držal modrosti, a kaj ko sem upal, da bom ubranil človeško čast, pa so dojeli kot da branim lenobo. 😉
Zadnjih deset let delam za določen čas, tam približno vsakih šest mesecev novo delo, delam sezonsko – kar pomeni, da že kar nekaj mesecev vsako leto delam pri istih delodajalcih (če so zadovoljni oni, in seveda, če sem zadovoljna tudi jaz – npr. prikrojene odmere dopustov, ipd — drugače pa, greš drugam)
Danes je pač tako, da se za nekaj izšolamo, delamo pa nekaj čisto drugega, ker se pač moramo prilagajati zahtevam trga!!! in času in razmeram v katerih smo sedaj,
Ko iščem novo zaposlitev : ponavadi vedno odnesem prijavo ali ponudbo osebno (Emšo je pač emšo, in moj je kar luštno velik, prav takooo kot jaz …za njim se ne vidi človeka… nekdo je pri tridesetih bolj iztrošen, depresiven, nemotiviran kot nekdo pri petdesetih) in pa – vsi s VII. stopnjo: mnogo ljudi je začelo in še pričenja kariero na najnižjih stopničkah (tako se tudi najbolje seznaniš z vsemi delovnimi procesi, plusi in minusi)… in na žalost, dela je vedno manj…in še manj ga bo, oz, pojavljajo se nove oblike).
In sedaj si to lahko privoščim – se selim za delom… nekje bi rada bila, pa si tam najdem delo (poleti na morju čudovito..)
Vse to pa se mi je začelo dogajati, ko sem začela videti raznolike priložnosti,možnosti in pa – rada delam, iščem delo ne samo službe!!!
Razumem pa vse, ki delajo na črno, človek mora jesti, plačati položnice, čeprav s tem bogatijo samo delodajalci (država dobi manj v proračun, in posledično je tako manj tudi za razne socialne transferje)..pa tudi delavec na “črno” bi moral dobiti višje plačilo, saj delodajalec ne plača nobenih prispevkov, regresov, bolniških, ipd.
Še nekaj bi dodal
Meni ni jasno, kje ti “uspešni” najdejo bedake, naivneže, ki jim razne izdelke prodajo po dvakrat višji ceni, kot so jih oni kupili. Imam s tem marketingom tudi jaz osebne izkušnje in pri meni ni bilo šans, da bi nekomu tiste izdelke prodal po 50% višji ceni (resda sem jih ponujal na Bolhi, pa vseeno).
Tudi sama sem brezposelna. Za kak mesec ali dva nafehtam kaj potem pa zopet nič.
Izpostavila bi to kar mene najbolj boli pri moji brezposelnosti. Vem da sem sposobna, delovna (odraščala na kmetiji), natančna in še veliko več pa enostavno ne dobim možnosti, da bi se izkazala in pokazala. Vse se zaposluje preko vez in tisti, ki jih nimamo gnijemo čeprav bi bili zelo dobri delavci in bi podjetju veliko doprinesli. Vem, da lahko grem čistit, pa pomivat posodo ampak rada bi več, rada bi službo v kateri bom srečna in bom lahko pokazala sebe in se izrazla. A ni bistvo to in ne samo denar?
Glej, jaz vsem ki pravijo da VEDO da so ”SPOSOBNI” odgovorim naj odprejo SP in pokažejo kako prekleto sposobni so/ste….
Vam ljudem ni jasno da morate bit tak sposobni da prineset not svojo plačo svoje prispevke pa še zraven naredit DOBIČEK delodajalcu…. Torej odprite SP in naredite vsak mesec VSAJ 1000€ presežka da si boste lahko izplačali plačo in prispevke.
Žal je kruta realnost da vsi ki pravite da ste sposobni bi v 2-6 mesecih v vsakem SPju kjer je dejansko treba nekaj znat ne samo govorit in pisat pogoreli na celi črti.
Čakam na dokaze uspešni samostojnih podjetnikov vas ki ste brezposelni.
Za malo vzpodbude še moja zgodba. Leta 2004 sem diplomirala, 4 leta bila prijavljena na Zavodu. Vmes sem delala preko javnih del, kjer so mi že v začetku razložili, da ni variante da me redno zaposlijo, če jim delavca plača država.
Spisala sem preko 100 prošenj, odgovorov nanje je bilo cca. 10%. Izkušnje preko javnih del so mi pomagale, da sem se lahko prijavljala na razpise v javni upravi, a kljub temu da sem bila na več razgovorih, nikjer nisem bila sprejeta.
Potem sem dobila priložnost, za minimalca, zahtevano znanje pa za univerzitetno izobrazbo tehnične smeri. Z veseljem sem hodila v službo, dobila 2 x pogodbo za 3 mesece. Ko sem imela razgovor o 3. podaljšanju pogodbe, en teden pred iztekom in na svojo željo, sem šefu izpostavila, kaj vse sem naredila v pol leta in da želim 200€ bruto višjo osnovo. Odgovor je bil seveda ne, poglejte koliko je brezposelnih, delali bodo z veseljem za minimalca. Podjetje ima zaradi takega načina razmišljanja težave, ker se kader redno menja, a se jim to izgleda še vseeno splača. Še vedno sem v stiku z bivšimi sodelavci in moje delo sedaj opravljata 2, za minimalca seveda.
Izkušnje, ki sem jih pridobila v 6 mesecih sem prodala v trenutku. V enem tednu po prijavi nazaj na Zavod sem imela dve ponudbi, kjer sem izbrala takšno iz moje stroke.
Sedaj sem zaposlena v odličnem podjetju, z odnosi s sodelavci na zelo visokem nivoju. Veljam za strokovnjakinjo na svojem področju, poleg službe tudi predavam na strokovnih seminarjih. In četudi bi se karkoli zgodilo v sedanjem podjetju, takoj dobim službo pri konkurenci, ker me poznajo in cenijo.
Če bi, ko sem iskala službo šla delat za šank ali čistit, bi bila velika verjetnost, da bi tudi ostala tam. Zato sem iskala zelo usmerjeno, plača ni bila pomembna, pomembno je bilo kje in kaj delovno mesto ponuja. In kaj lahko potem prodam naprej kot izkušnjo.
Ustvariti si je potrebno svojo blagovno znamko, svoje ime. Potem se lahko odpirajo s.p.-ji, drugače pa je brez veze, ljudje se zadolžijo in po par letih zaprejo z minusom.
A se ti hecaš al kak? Nehaj pisat kontradiktorno prosim. Prvo praviš kak si sposobna saj ti pravim… ODPRI SP in mi pokaži (Sloveniji) kako si SPOSOBNA če samo praviš da si.
Tu je glih tisto vsi mislite da ste tako sposobni ampak SP odpret to pa ne, saj če ste tak dobri nebo panike če jamčite z osebnim premoženjem za vse to ane? Saj bote delali dobro in pozitivno
Pozdravljeni!
Sem prvič na tem forumu,seveda iz istega razloga,kot vsi,ker sem trenutno brez dela.
Na zavodu nisem prijavljen,ker imam zelo slabe izkušnje,pa kot se je omenjalo večkrat tu gor,težko si boš preko zavoda zrihtal delo,ker je v naprej že oddano.Žalostno je tudi to,da kljub številnim napisanim prošnjam,je odstotek odgovorov s strani podjetij oz.morebitnih delodajalcev sramoten in če bi jaz kaj veljal oz.imel to moč,bi dal v ustavo,da mora vsaka prošnja dobiti tudi odgovor,bodisi negativen ali pozitiven.
Sem prepričan,da odgovor na prošnjo ne vzame veliko časa,še manj pa denarja,da iskalci zaposlitve nismo vredni kakršnega koli odgovora in da na koncu z njihove strani izpademo še nadležni,ker jih kličemo in sprašujemo,če so dobili prošnjo za delo in kaj so se odločili,če so jo sploh prebrali.
Žalostno je to,da se skoraj izplača danes delat kot kriminalec,goljuf in ne vem še kaj,ker so naša sodstva tako nesposobna,da če imaš dobrega odvetnika,ti ne morejo nič.Ker pa sem pošten in marljiv ponižan državljan banana republike,ki se imenuje slovenija,velike začetnice si zaradi pohlepnih politikov in ostalih izmečkov,ki so jo pripeljali do tega,da se počasi potaplja,itak ne zasluži.
Žalostno je to,da tudi če že dobiš delo,ne manjka veliko,da se v službi počutiš kot suženj,da praktično nimaš nobenih pravic,bolniška ne pride v poštev,če nisi na smrtni postelji in da so izkoriščevalski delodajalci in svobodojemalci bolj zaščiteni kot delavci.
Mi nekateri pravijo,zakaj pa nisi študiral!?Hmmm,zakaj,ker sem se odločil v življenju ostati delavec,ker ne moremo bit vsi direktorji in managerji,politiki,ker nekdo mora delat.Žal pa,danes pomeni delavec enako,kot pred stoletji suženj.
Po poklicu sem mesar in živilski tehnik,ta drugi poklic je enako nič,ker po končanem šolanju,mi nobena živilska industrija pred desetimi leti ni omogočila pripravništva,pa tudi če bi delal zastonj.
Trg z mesarji,vsaj tu na obali je bil nasičen,tako,da sem začel kot raznašalec hrane na dom,kasneje catering(oskrbovanje gostinskih obratov s prehrambenimi artikli),transportni delavec v bolnišnici,dostava pisarniškega materijala,prodaja svežih rib na terenu po celotni državi,električar,šankist,…..
Večkrat sem bil izkoriščen s strani delodajalca,kljub pogodbi,ki praktično ne velja,neplačane in neizkoriščene nadure,borba za plačo,ki sem jo do sedaj še povsod iztisnil,kakšenkrat so bile na žalost potrebne grožnje,da sem dobil svoj težko prigaran in zaslužen denar,vendar hvalabogu do sedaj ni bilo potrebno posegat po nasilju.
Sprašujem se,če se sploh še izplača delat za nekoga,ki ti da tisto kar ti pripada po zakonu,oz.vedno več je takih,ki ti še to odvzamejo.
Na srečo nimam svoje družine imam pa račune za plačevat,pa materi finančno pomagat,ker ima pokojnino za 37 let dela v zdrastvu glih tako,kot nekdo,ki nima niti osnovne šole končane,pa ne me razumet narobe.
Zdaj,ko sem pa še jaz brez službe ostal,nekaj prihrankov je ostalo za plačat račune še za naslednji mesec,ne vem kako nadaljevati in kje zaslužiti kaj,pa tudi načrno,če bo treba.
Predlogi in ponudbe dobrodošle na [email protected].
Pa vso srečo poštenim in marljivim nezaposlenim državljanom banana republike;)
Imam 2 otroka dvojčka stara 4 leta. Od kar imam njiju ne dobim dela. Noben me noče!!!Kam boste pa dali otroke ko bosta bolna?Bolniška?Babica?V vrtcu ni prostora tudi če bi dobila varstvo v vrcu nimava denarja za plačat vrtec.Tako visum doma in se cele dneve ukvarjam z otrokoma. Mož dela cel dan tako ,da sem sama za vse.Obup če nimaš otrok te vprašajo ,kdaj jih nameravaš imet ,če pa jih imaš ke zopet problem ,če nimaš varstva ko zbolijo.Začaran krog.Če nimaš kje ,komu pustit otroke ne dobiš službe 100000000000000000%!!!!!!!!!!!
Kako pomaga/ne pomaga država s subvencijami delodajalcem da zaposlijo nove delavce.
1. subvencija za izziv: PRVA ZAPOSLITEV
2. subvencija za TEŽKO ZAPOSLJIVE OSEBE. Ta je meni najbolj všeč, ker delodajalcu skoraj reče ne zaposli zdravega človeka, ki je star med 30 in 50 let. Tukaj namreč subvencionira invalide in to invalide, ki bi v nasprotnem primeru bili sposobni zaposlitve preko invalidskih podjetij (merim na mentalno zaostale, kajti sedaj se dogaja da dobi delodajalec tudi do 7.000€ za zaposlitev takega brezposelnega, za tega človeka, bi morala skrbeti država, in se ga na tak diplomatski način znebi, ti ljudje so na delovnih mestih tarča posmeha, svojega dela ne zmorejo in dobesedno trpijo oni in sodelavci. Na tak način se jih država znebi, saj verjamem, da taka oseba stane državo več kot 7.000€, če morajo v popolnosti skrbeti zanje. Potem so tukaj starejši od 50 let in mlajši od 30.
3. subvencija za izziv USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU – tukaj ni starostne omejitve, je pa seveda dogovorjeno, ker podjetje lahko zastonj usposablja 2 meseca tistega, ki ga kasneje zaposli, tukaj se zelo zalomi, če en navadni jaz recimo želi ta izziv.
4. subvencija za zaposlitev Romov ………..
Ne narobe razumet, nikomur od teh ljudi nisem nevoščljiva, me pa jezi ker večina podjetij deluje na tak način, da bodo čim več denarja potegnili od države, vzamejo tistega, ki ustreza razpisnim pogojem za subvencijo in ne tistega, ki bi bil primeren za delovno mesto. Posledično, ni od teh subvencij nobene koristi k večjenu imajo podjetja zaradi tega slabše rezultate, recimo ogromno bolniških, nekvalitetno opravljeno delo, jezo med sodelavci in podobno. Ker je uspešnih podjetij z vizijo zelo, zelo malo ostanejo tisti, ki itak životarijo in izkoriščajo te miloščine, ki so zelo, zelo kratkoročne, ampak jebi ga tako se v tej državi pač razmišlja.
Tudi jokala sem že, ko sem se na Zavodu borila za svoje pravice, ki jih moraš seveda vedeti sam, tam ti namreč z veseljem zamolčijo, če je slučajno kakšna varianta, da ti bodo morali kaj dati(tu mislim na zgoraj navedene izzive), saj potem ne bo plačanih toplic in še česa za njih.
Dolgo sem se krivila, pisala prošnje, sedela po več ur, da sem napisala tipi topi prošnjo, vedno se kriviš pa nisem to, pa nisem tisto, na koncu pa vidiš, da je vse zaman, ker itak nisi iz prave skupine brezposelnih.
Zato pa smo kjer smo in dokler se bo delalo tako kot se sedaj ne bo šlo na boljše k večjemu na slabše.
Sveži diplomiranci težko dobijo delo. Za dela v njihovi stroki se ne morejo primerjat z tistimi, ki imajo že delovne izkušnje na tistem področju. Za tista enostavnejša dela (čistilka, komunalni delavec, gradbeništvo..) pa delodajalci najraje zaposlijo čimmanj izobraženega človeka. Izobraženi ljudje imajo višje ambicije, tako da niso toliko zadovoljni z delom in plačo kot kak nepismen človek. Slaba stran izobraženih je tudi ta, da se potencialni delodajalec boji, da jih bo zaposlil in da bodo kmalu potem dobili delo v svoji stroki in da bodo odšli. Delodajalci iščejo nekoga za na dolgi rok. Če imaš 7.st., kako boš se uspel zlagat delodajalcu, da bi rad za vedno delal kot smetar za minimalno plačo? 🙂
Jaz po 2+ letih iskanja službe sem dobil delo, zahvaljujoč se subvenciji od zavoda. Delo, za katero ne rabi izobrazba ali kako posebno znanje, plača bo minimalna. Tam sem že leta nazaj delal kot študent, zato so me tudi uzeli. Edini delodajalec, ki me ni vprašal za življenjepis ali izobrazbo ali pretekle izkušnje 🙂 Letos sem diplomiral. Tudi jaz sem zamolčeval izobrazbo, ko sem kandidiral za taka bolj enostavna dela. Ker res, z raznimi 6-7 stopnjami za taka enostavna dela NIMAŠ ŠANS.
Tista “moja” uslužbenka na zavodu mi ni nič omenila teh subvencij. Pol enkrat je ni bilo in sem šel do tiste, ki jo je nadomeščala in tale mi je omenila tele subvencije. Sumim da mi tista druga nalašč ni povedala za te pomoči. Enkrat na 3 mesce moraš it tam do njih na zavod, nevem, pomoje je njihovo delo, da te obvestijo o subcvencijah in ostalih možnosti!? Že ki njihova služba je pomagat ostalim dobit službo…
Obnavljam tole temo…bi vas res prosila še za kakšne nasvete kaj početi v času brezposelnosti. Delam sicer magisterij, ampak sedaj sta še 2 meseca počitnic in mi je že pošteno dolgčas, ker ne vem kaj naj še počnem. Berem knjige, se ukvarjam s športom, gledam filme…samo tudi tega ves čas ne moreš počet. Bi šla rada na kakšen jezikovni tečaj, ki je kar nekaj čez poletje, ampak žal denarja ni.
Kako si ostali krajšate dneve med brezposelnostjo?
Jaz imam hčerko doma, ker so ravno počitnice in sem več z njo, pa nekaj dela imam z vrtom in kar gre. Dela imam dovolj, le vsakodnevna rutina in odrezanost od sveta me ubija. Sem bolj na samem in nimam z nikomer stika, sem že čisto asocialna. Da se vozim v bližnje mesto, mi je pa škoda denarja (oz ga nimam) za bencin, pa tudi kaj bi v mestu brez denarja?
Upam, da bo kaj za delati v septembru in naprej.
Dostkrat ko ni kaj za počet vadim tipkanje s programom TypingMaster. Najdejo pa se tud brezplačni tečaji na netu
http://www.allysatis.org/ficheeleve/eleve.php?lang=9&langaff=87