Kaj početi v času brezposelnosti
Meni pa nekaj ni jasno, pa bom vprašala kar v tej temi, da ne bom odpirala nove.
Namreč, druga bolonjska stopnja je izenačena s starim univerzitetnim programom, torej sta enakovredni. Med spremljanjem objav prostih delovnih mest sem opazila, da ima čedalje več objav zahtevano izobrazbo druga bolonjska stopnja. A po tej logiki tisti s starim univ. programom izvisimo ali so podane zgolj nejasno formulirane zahteve?
Večinoma tisti, ki objavljajo oglase niti nimajo pojma, katero izobrazbo bi navedli, ne da bi potem še vedeli razliko med novim in starim programom. Seveda so izjeme.
(seveda pri delih, ki ustrezajo mojemu iskanju, za druge ne vem)
Bolonjski magisterij (ki sledi prvi triadi bolonjskega študija) je primerljiv s prejšnjo uni. dipl. izobrazbo, torej ustrezaš, če imaš uni. diplomo.
Opažam, da nisem edina na v tem položaju. Vidijo nas da smo brez volje, ampak kako si jo naj vzdignemo, če že skoraj životarimo. Kje so kaki priboljški,… Niti ni več volje za pisanje prošenj,… tud js postajam asocialna, zaprta vase, ne znam se pogovarjat z ljudmi,… Ne vem več kaj naj naredim,.. Ko bi vsaj vedela kdaj bo konec z vsem tem in služba se mi še niti kaže ne. Stanje mi je pa vedno hujše. Kruta je: ampak mi je nekoliko lažje ko vidim, da nisem edina na tem položaju.
Žalostno vas je videti tako brezvoljne in vse probleme ste zreducirali na to, da nimate službe. A res mislite, da če jo imaš, si kar avtomatsko zadovoljen? Plače so slabe, zahteve visoke, mobing je marsikje prisoten. Kdor je mlad in sposoben je bolje, da reskira in gre v tujino, v Avstraliji so baje plače po 3000 evrov. Penzionist iz Avstralije pa pri nas živi kot graščak z njihovo penzijo, naš pa umira na obroke.
Bre denarja pač nič ne moreš. No, moraš reči, da sem jaz še kar aktivna in nič brezvoljna; vendar verjamem, da ne bom več dolgo. Tudi jaz resno razmišljam o tujini. Za zdaj se pač trudim, da bom dobila čimveč rererenc za svoj CV.
Pripravljena sem bila sprejeti tudi brezplačno študentsko delo, samo, da bi dobila neko super referenco. Zdaj nisem već študentka in so možnosti za delo še slabše; no, čez nekaj časa imam pripravništvo, to je pa tudi vse. Sladke obljube delodajalke tega brezplačnega dela pa so bile ravno to, da bi nekdo dobil delovne izkušnje. Njen odgovor preko elektronske pošte je bil paradoksalen: da bo dala delo nekomu z več referencami (in spet bo nekdo z referencami dobil še en plus, ostali pa ne), čeprav se zaveda, da ni fer. Šlo je pa za tako vrsto dela, ker število refrenc niti ni najboljši pokazatelj sposobnosti.
Latissa ti pa res pišeš neumnosti. A ti živiš od ljubezni, metuljčkov in lepih razgledov?
Morda ti bo boljše dojemanje ljudi, ki so brez zaposlitve in dohodkov razjasnila piramida po Maslowu. Zaenkrat imamo (hvala nevemčemu) tiste osnovne potrebe zadovoljene – po hrani, spanju in sranju. Sledi varnost. In kaj ti daje občutek varnosti? Puhast oblaček? Morda zelena trava? Kaj pa denar? Aha, pa res denar daje varnost. Tistih potreb nad varnostjo za nas ni!
Avstralija? Aha in kako pridobiti vizo na podlagi profilov, ki jih zahtevajo oni, če ne ustrezaš pogojem? Kako imeti vsaj 20.000 eurov, da sploh lahko začneš razmišljat o Avstraliji? Če bi imela toliko denarja verjetno ne bi sploh razmišljala o Avstraliji…
Ja, službe so morda res za drek, a se vsaj lahko premakneš stopnjo više po piramidi in začneš normalno funkcionirat… Mi smo pač ujeti tik nad sranjem in počasi že tonemo vanj.
Tudi sama že nekaj časa neuspešno iščem zaposlitev. Danes povsod zahtevajo življenjepis in ko vidijo letnico rojstva me avtomatsko odpišejo, čeprav dobro skrivam leta in sem v dobri formi, ampak če me ne povabijo na razgovor to nič ne velja. Imam tudi ogromno izkušenj, ampak nimam prave socialne mreže in vez. Včasih gledam delavke na pošti kako se vlečejo, godrnjajo, so počasne … 100x bi se bolje obrnila in obnesla od njih, a vedno padem skozi. V bistvu sem že čisto obupana in ne najdem več neke prave motivacije.
mah ne vem kaj naj rečem…se trudim s tem iskanjem, tudi čiščenjem (za zraven)…pa čeprav imam visoko izobrazbo..nič se mi ne odpira…razmišljala sem že o s.p.(kot franšizojemalec), problem so plačevanje visokih prispevkov, najemnine, prispevek podjetju….se mi zdi, da pristanem ravno na nuli, če že ne v minusu…Mi manjka malo čustvene inteligence, ha morda me življenje uči, da moram spreobrniti svoje mišljenje…da se lahko dvignem level višje. Ker trenutno sem dobesedno v zosu. Ima kdo kakšen predlog, kaj pametnega bi počela…
Latissa – Verjetno nisi zadovoljen z vsako službo – nikakor, ker sem že prej ko sem delala preko študenta doživela izživljanje sodelavcev nad menoj (enkrat). Ampak ko pa pride plača, pa si lahka vsaj tiste osnovne položnice poravnaš (seveda če nisi na svojem) in je to tudi veliko.
Ta mesec je bilo neki sreče. Nekje sem se zmenila, da ko me rabijo me pokličejo za eno delo in upam da mi uspe zaslužit vsaj 110 €, da si tisto osnovno sama plačam (dodatno zdravstveno zavarovanje, del elektrike, vodo,…), da nisem čist na bremenu drugih. Za socialno ne bom več zaprosila ker se mi bojo usedli na nepremičnino (dosti staro in nujno potrebno obnove).
Tako, da ja, verjetno ne bom zadovoljna s službo, ampak ena velika skrb bo pa manj (položnice).
Odvisno je tudi kje živiš. Če živiš v mestu imaš mogoče malo več možnosti , do kakšnih tečajev tujih jezikov, itd… To je vse brezplačno in tudi nimaš prevoznih stroškov. Moj sin je z isto stopnjo izobrazbe po enem letu šel v tujino polagat gips plošče. Potem je hvala Bogu dobil zaposlitev doma in se tidi vozi 130km v eno smer vsak dan. Včasih se mi zdi , da je grozno, ko si tako brez statusa. Sin mi je večkrat rekel, da se počuti kot klošar, češ nikamor ne sodim. Ti samo lepo piši prošnje in bodi dosledna glede svojih obveznosti in povpraševanja pa se bo vse lepo rešilo. Ne bodi preveč žalostna, kajti, bojim se, da bodo to potencijalni delodajalci znali izkoristiti proti tebi. Srečno !
Bla na zavodu – te kr zamori:
Za javna dela nisem ciljna skupina, za sezonska dela nisem ciljna skupina.
Ni mi več jasno iz česa se naj živim. (tam ko sm zdele mal delala na črno verjetno ne bo niti za položnice) Obup
Na 13 oddanih prošenj v januarju dobila že 6 zavrnitev. Lepe možnosti za naprej ni kej – in kje naj še mam kej upanja.
Mah, jaz sem tudi že obupala in sem sprijaznjena, da najbrž nikoli ne bom delala na svojem poklicnem področju; čez 10 let, ko se bodo morda delovna mesta odprla, me bodo pa tako ali tako smatrali za prestaro, da bi sploh začela. Sploh ne vem, kdo je potem ciljna skupina, če ne kdo, ki je najmanj eno leto prijavljen na Zavodu (vsaj tako jaz razumem, da naj bi bilo). Je pa res, da je javnih del za 7. stopnjo predpisanih najmanj; precej več možnosti ima nekdo s 5. stopnjo. Tudi jaz nisem ciljna skupina, razpisa za pripravništvo (ki sem se ga tako veselila) letos ne bo; za podaljšano bivanje in učno pomoč ne dobim niti na šolah, kjer me poznajo, kaj šele kje drugje; sama zanikanja. Najboljša možnost se mi zdi, da registriram svoj s.p., saj neke osnove že imam.
Pozdravljena trola.
Isti primer pri meni. Počasi bo že leto dni odkar sem na Zavodu. Imam univ. izobrazbo, nekaj čez 3 leta uradnih del. izkušenj, približno toliko tudi z delom na črno, stara sem 36 let, imam dva otroka, itd. Delala sem že marsikaj, od tistih najbolj težkih fizičnih del do pisarniških. Vsepovsod sem se nekaj naučila, znanje sem potem tudi pozneje koristno uporabila. Pripravljena sem delati tudi zastonj, da bi se kaj naučila dodatno, sploh s svojega področja, ki me resnično zanima. Iščem, kličem, priznam, da bi lahko bila dosti bolj aktivna kot drugače sem, a vseeno sem in ponosna sem na to !
Dejstvo je, da trenutno delodalajci ne zaposlujejo a tako stanje ne more trajati v nedogled. Če slučajno tole bere kdo od delodajalcev, ki potrebujejo zanesljivo ekonomistko z nekaj malega izkušenj s področij kot so računovodstvo, administracija, internetni marketing in delo s strankami, potem me dajte kar kontaktirat na [email protected] :).
Kaj torej storiti ? NE PREPUSTI SE MALODUŠJU. BORI SE !!!!
Nekdo ti je prejle dal odličen nasvet. Za začetek pojdi na tek :).