Kaj pa ko hočejo stari starši gor spravljat svoje vnuke?
Sem prebrala temo o tem, kako nekateri peljejo svoje starše na dopust, zato da jim tam pazijo otroke….
Pri nas pa je problem ravno v tem, da se tast in tašča povsod ponujata zraven in sta prav užaljena, ker sem jima jasno in glasno povedala, da najinega otroka onadva ne bosta gor spravljala. Ga dobita skoraj vsak dan za kakšno urico ali dve, da se poigrajo, ampak vzgajava in skrbiva zanjo pa midva.
Že ko sem bila noseča, si je tašča v glavi naredila cel scenarij, kako bova midve skupaj otroka rihtali. Pa sem ji parkrat lepo povedala, da iz te moke ne bo kruha. Pa še kar rine in rine.
Sedaj je mala stara eno leto in gre v vrtec, onadva pa spet užaljena do neba. Noben pogovor in nobena beseda ne zaleže. Tašča se obnaša, kot mi bila mala njena in fertik.
Hvala bogu se septembra selimo stran, da bo mir. Ma še kdo take težave?
Oprosti, ampak dati (spontano) otroka eno ali dve uri na dan (najbrž ko rabiš “svoj mir”) dedku in babici je že na pol “gor spravljanje! Se delaš malo preveč fina, veš. Veš kako rečejo naši južni bratje? “Ti bi ye-bala a da ti ne uđe”.
Torej, dokler tebi paše, da ga onadva rihtata (in dve uri na dan sta že na pol gor spravljanje, kot sem ti že povedala), ko pa bi onadva rada, pa ga ne daš več.
In ne, jaz nimam teh težav, ne živim s taščo in tastom in tudi jima ne uturavam vsak dan otrok za uro ali dve. Mogoče uro ali dve vsaka dva ali tri mesece. Uro ali dve na dan, hahahah pa se ti hecaš????? Kaj ti sploh še preostane od dneva? samo še fizično otroka umiješ, nahraniš in ga spraviš v posteljo, ta težko delo pa opravijo dediji in babice, a ne?
Lepo te prosim, da je dve uri na dan že pol narejenega. Saj me bo kap. Otrok je star 10 mesecev. Da jo samo umijem in dam spat? Veš kaj, zelo dvomim, da ti sploh imaš otroke. Drugače ne bi take klobasala.
Tast in tašča imata otroka vsak dan izključno na njuno željo. Če bi bilo po njuno, bi jo imela non stop. Če bi bilo po njuno, bi tudi z nama na dopust rinila.
ne klobasam, imam dva, stara sta 5 in 3 in pol.
in hodim v službo, domov pridemo ob 16.30, če bi dala otroke popoldne stran od sebe, kar boš ti s pridom izkoriščala kar je že videt, ker nisi objektivna že sedaj, bi jih dobila ob 18.30 nazaj, sledila bi večerja, umivanje in ob 19.30 že priprave na posteljo. Ful vzgoja.
ti pa se samo trkaš po prsih, češ nisem taka, da bi mi otroke drugi vzgajali, pri 10 mesecih (in manj, ker je videt, da je to pri vas že navada) je za dojenčka 2 uri že zelo veliko.
in ko gre v jasli, bo tam do konca tvoje službe, potem pa še dve urci pri babici…in ti ga boš imela tisto preostalo urico, koga je itak treba dat spat :-)))
in neeeee, ti pa res nisi taaakaaaa
Nik@@, strinjam se s tabo in ne razumem, zakaj se je neka gospa obregnila ob tebe z argumenti, ki pravzaprav veljajo zanjo. Ravno ona se trka po prsih, kako krasno skrbi za svoja otroka, ker ju le občasno “uturi” svojima tašči in tastu. Zdi se mi, da je malo ljubosumna, ker lahko to storiš vsak dan. 🙂
Zdaj si na porodniški in se ti 2 uri pri tašči ne zdita nič kaj takšnega. Ko boš v službi, boš razumela, kaj je želela napisati Nikaa. Popoldne bo otroček po prihodu iz vrtca buden dve, tri ure in že bo treba spat. Takrat bo 2 uri pri tašči “veliko”.
Hb se selite in boste problem rešili.
Jaz imam kar vsiljivo taščo in med porodniško me je njeno “nadziranje vsakega koraka” zelo motilo (smo sosedje), ko sem šla v službo, je bolje, ker je ne vidim toliko:))
Na srečo imam jaz takega moža, ki tudi misli, da morava otroka vzgojiti “po svoje” in ga ne uturava tašči kar naprej.
Sem pa taščo kmalu po porodu “užalila”. Je uletela in začela mojega sina ogovarjat s “sine”, pa sem ji rekla, da je to njen vnuk(ec), sinova je že “dala čez”. Je kar okamenela, rekla pa nič. Pa tudi sicer otrok “mama” kliče mene, njo pa “babica” in se mi zdi, da so vloge malo bolj jasne tudi njej.
Sitnobe.
Otroka vzgajaš z zgledom, in ve dajete slab zgled. Tudi ve boste (mogoče) enkrat tašče in me prav zanima, kakšne ksihte boste delale, ko vas bodo vaše snahe in zeti komandirale(i).
Sploh pa otrok nikoli ne boste same vzgajale. Tu so vzgojiteljice v vrtcu, učitelji v šoli, družba sovrstnikov.
Aja, oni lahko. Samo da ni tašča :(((
Posesivne mame. K sreči obstajajo tudi drugačne. Če v družini ni posesivnosti in ljubosumja, otroci veselo uživajo svoje otroštvo. Eden že ima čas zanje in nikomur niso v breme.
Če ne prej, drage mame, boste ob vstopu v šolo morale razumeti, da otrok ni vaša last.
Privoščim vam eno vam podobno snaho (ali zeta).
S polno ritjo je bilo vedno lahko srati.
Imaš stare starše, ki ti želijo pomagati in finančno stanje, ki ti več kot očitno dovoljuje skrajšan delovnik, da lahko preživite.
In ti nisi hvaležna za nič. Stari starši bi ti želeli pomagati, ti jih označiš za vsiljive, hkrati pa obilno koristiš njihove storitve. Vztrajam pri tem, da je 2 uri dnevno za otroka zelo veliko, tudi če si še na porodniški, tudi če boš delala samo 4 ure in tudi če boš delala 8 ur.
Nasprotno od tistega, kar mi ena očita, moj namen ni trkati se po prsih kaj jaz zmorem in kaj ne, sem pa objektivna in se vsaj ne delam fina in ne “grizem roke, ki me hrani”, kot to počne Nik@@.
Poslušaj, babica, mogoče bi morala še enkrat in predvsem brez predsodkov prebrati, kaj je avtorica napisala. Niso vse snahe po pravilu slabe, kakor tudi tašče ne. In kdo tukaj koga komandira? Kdo je posesiven? Jaz vidim samo eno mamo, ki se trudi, da bi postavila razumne meje, da ji ne bi drugi sesuvali tistega, kar sama ustvari (v obliki vzgoje svojih otrok).
Šele sedaj, ko imam tudi sama majhnega otroka, vidim, koliko si nekateri starši, tašče in tasti, pa tudi znanci in celo neznanci, dovolijo. Zgolj v obliki pripomb, ki so morda dobronamerne, pa najmanj netaktne, ali nasvetov, po katerih niso bili vprašani, v skrajnih oblikah pa pametovanje, postavljanje pod vprašaj metode staršev otroka ali celo posiljevanje s svojim prav. Na srečo so moji starši in tašča pri bolj obzirnih in predvsem dovolj daleč stran, pa mi je še vedno včasih preveč.
A ni zanimivo, kako odrasla oseba, ki je že nekaj v življenju ustvarila in dosegla, tisti trenutek, ko dobi otroka, za okolico ni več dovolj kompetentna, da bi ga lahko ustrezno samostojno vzgajala, ampak se vsi čutijo poklicani, da pristavijo svoj piskrček “rekla-kazala modrosti”. Kje ste bili pa prej, ko smo reševali druge življenjske probleme?
Zgolj v razmislek.
Poslušaj, babica, mogoče bi morala še enkrat in predvsem brez predsodkov prebrati, kaj je avtorica napisala. Niso vse snahe po pravilu slabe, kakor tudi tašče ne. In kdo tukaj koga komandira? Kdo je posesiven? Jaz vidim samo eno mamo, ki se trudi, da bi postavila razumne meje, da ji ne bi drugi sesuvali tistega, kar sama ustvari (v obliki vzgoje svojih otrok).
Šele sedaj, ko imam tudi sama majhnega otroka, vidim, koliko si nekateri starši, tašče in tasti, pa tudi znanci in celo neznanci, dovolijo. Zgolj v obliki pripomb, ki so morda dobronamerne, pa najmanj netaktne, ali nasvetov, po katerih niso bili vprašani, v skrajnih oblikah pa pametovanje, postavljanje pod vprašaj metode staršev otroka ali celo posiljevanje s svojim prav. Na srečo so moji starši in tašča pri bolj obzirnih in predvsem dovolj daleč stran, pa mi je še vedno včasih preveč.
A ni zanimivo, kako odrasla oseba, ki je že nekaj v življenju ustvarila in dosegla, tisti trenutek, ko dobi otroka, za okolico ni več dovolj kompetentna, da bi ga lahko ustrezno samostojno vzgajala, ampak se vsi čutijo poklicani, da pristavijo svoj piskrček “rekla-kazala modrosti”. Kje ste bili pa prej, ko smo reševali druge življenjske probleme?
Zgolj v razmislek.[/quote]
Ne, ni zanimivo.
Ker oseba, ki jo ti opisuješ, je lahko samo oseba z dvojnimi merili. torej taka oseba, ki spusti zraven vse, ki bi radi komentirali, pazili, modrovali, vendar ob tem tudi njej koristili v obliki čuvanja, varstva, jemanja pozornosti otroka, da si ona odpočije. in ko je mamica odpočita in pozabi, da so ji ti ljudje pred tem šli na roko, vzeli otroka za pet minut iz naročja, za uro da se je naspala, za dve uri da je šla po nakupih, no, potlej pa – izpodbija vse, kar ji je bilo prej nudeno.
tako je. pa če se razpočite. in temu se reče dvoličnost.
Poslušaj, babica, mogoče bi morala še enkrat in predvsem brez predsodkov prebrati, kaj je avtorica napisala. Niso vse snahe po pravilu slabe, kakor tudi tašče ne. In kdo tukaj koga komandira? Kdo je posesiven? Jaz vidim samo eno mamo, ki se trudi, da bi postavila razumne meje, da ji ne bi drugi sesuvali tistega, kar sama ustvari (v obliki vzgoje svojih otrok).
Šele sedaj, ko imam tudi sama majhnega otroka, vidim, koliko si nekateri starši, tašče in tasti, pa tudi znanci in celo neznanci, dovolijo. Zgolj v obliki pripomb, ki so morda dobronamerne, pa najmanj netaktne, ali nasvetov, po katerih niso bili vprašani, v skrajnih oblikah pa pametovanje, postavljanje pod vprašaj metode staršev otroka ali celo posiljevanje s svojim prav. Na srečo so moji starši in tašča pri bolj obzirnih in predvsem dovolj daleč stran, pa mi je še vedno včasih preveč.
A ni zanimivo, kako odrasla oseba, ki je že nekaj v življenju ustvarila in dosegla, tisti trenutek, ko dobi otroka, za okolico ni več dovolj kompetentna, da bi ga lahko ustrezno samostojno vzgajala, ampak se vsi čutijo poklicani, da pristavijo svoj piskrček “rekla-kazala modrosti”. Kje ste bili pa prej, ko smo reševali druge življenjske probleme?
Zgolj v razmislek.[/quote]
Ne, ni zanimivo.
Ker oseba, ki jo ti opisuješ, je lahko samo oseba z dvojnimi merili. torej taka oseba, ki spusti zraven vse, ki bi radi komentirali, pazili, modrovali, vendar ob tem tudi njej koristili v obliki čuvanja, varstva, jemanja pozornosti otroka, da si ona odpočije. in ko je mamica odpočita in pozabi, da so ji ti ljudje pred tem šli na roko, vzeli otroka za pet minut iz naročja, za uro da se je naspala, za dve uri da je šla po nakupih, no, potlej pa – izpodbija vse, kar ji je bilo prej nudeno.
tako je. pa če se razpočite. in temu se reče dvoličnost.[/quote]
Ja ljuba duša, kje si pa ti vse to razbrala? Aja, si videla, kar si hotela videti, pa čeprav to ni bilo napisano.
Jaz pa mislim da so te taščin mame oz. babice nasploh prevečkat zelo vsiljive.
Kaj za boga se imajo sploh za vtikat in tečnarit tamladim. Pustijo naj jih pri miru, pa bodo prav radi prišli na obisk. Svoje otroke so imeli, zdaj pa naj uživajo starost pa počnejo kaj drugega.
Ene res non stop neki sprašujejo, vsiljujejo, tečnarijo.
Res je,mojkala.
Pri nas mislijo,da če ga pustiva dve uri na teden v varstvu,ker gremo recimo v kino,gledališče itd.,da pa kar na lepem imajo pravico komandirat,vsiljevati nasvete,šolati….
Čakaj malo!!!Si mu babica,dedek?Da?Potem opravljaj vlogo le tega.
Otrok ima ENO mamo in ENEGA očeta.Ne dveh.
Saj sva hvaležna,da ga včasih čuvata,ampak….ne more biti tako.Od otroka do 18.leta ukažeta mama in tata in ne babica oz dedek.In pika.
Ni mi prav in ne zdi se mi prav,da otrok vpraša babico ali pa dedka,če se gre lahko igrat k sosedom,ali kaj podobnega….In to v pričo matere in očeta….mislim halooooooooooo.
To tako ne gre.
lp
Sem tujka, poročena v SLO, imam 2 otroka. Moja tašča je normalna ženska 60.-tih let. Imava dobre odnose, mogoče zaradi tega ker ne živimo v istem mestu. Je pa res da sem ob rojstvu prvega otroka dala jasno vedeti da sem otrokova mama le jaz in nisem hotela slišati izraza “stara mama”. Zame je to bilo kulturološko nesprejemljivo, kajti menila sem (in še vedno) da besedo mama mora otrok nameniti le meni. Sorry, sem pač egoist. S tem smo uredili vse. Moja otroka imata babico in nono, ki sta vsaka po svoje odlični v svojih vlogah starejših vzgojiteljic in tistih ki otroke “razvajata”. Tem zdravem odnosu pripomaga dejstvo da sta obe (mami in tašča) 100 km stran od nas. Moja otroka sta navezana na babico in nono čeprav se ne vidimo vsak dan. Prvi vikend na mesec smo pri eni, čez 14 dni pa preživimo vikend pri drugi. Na leto otroka preživita brez naju še dodatnih 15 – 18 dni pri vsaki (7 zimske in 7 poletne počitnice, pa mogoče še kakšen vikend). Čeprav nimam varstva ko grem zdravniku, frizerju ali v trgovino, čeprav morava sama kuhati, likati, pospravljati… sem srečna ker sta najina otroka z nama. Priznam pa da mi je zdaj ko sta otroka večja veliko lažje, kajti včasih je bilo noro. Kljub temu sva z možem zdržala in vzgojila(-ajava) dva krasna otroka.
Po drugi strani moja sestra in svakinja živita v istih mestih kot najini straši. Ne vem ali prilika čini tatu, ampak obe imata mamo in taščo za brezplačno delovno silo (beri brezplačno varuško, strežnico, kuharico…). Saj nisem ljubosumna na njiju (čeprav bi tudi meni kdaj pa kdaj prav prišlo da mi mama/tašča skuha, opere, zlika, pazi otroke med tem ko sem z možem v kinu, na koncertu, na obisku, v shoppingu) le sprašujem se ali je to potrebno.
ajej, ajej.
skratka – pasalo bi, da babice kuhajo, likajo, perejo, vzamejo otroka, da gresta starša v kino, v gledališče pa še 7 dni pozimi pa 7 poleti – hvaležnosti pa nobene. Do tiste sekunde, ko vam paše, gre za čuvanje (da greste vi v kino, šoping, k frizerju), od tiste sekunde, ko pa otroka prevzamete od babic, pa gre za vsiljevanje…
Od večine vas zgoraj je jasno samo eno – da ste razvajene in neobjektivne.
In tista, ki pravi, da otrok vpraša babico za dovoljenje, naj si začne pisat dnevnik – in to brez olepševanj in pardonov – naj si zapiše vsako minuto, ki jo otrok preživi z babico. Morda ji bo objektivnost črnega na belem povedala, da otrok preživi z babico ful več časa, kot si ona misli. Noben otrok, če ni vajen drugih ljudi, če nima domačnosti s temi ljudmi, če ne preživi z njimi toliko časa, da se ustvari v njem to mišljenje, da je ta oseba nekdo, ki ga čuva, skrbi zanj in ga (vem da nočete slišat) tudi vzgaja, ne bo vprašal za dovoljenje.
To vaše jamranje me spominja na ljudi, ki so debeli in ki “nič ne jejo”. V resnici pa meljejo od jutra do večera po malo po malo. Samo ta malo po malo se nabere. Sprenevedanje, neobjektivnost. Vi mislite, da vaš otrok preživi ful malo časa pri babicah, v resnici pa ni tako, kajne? Samo priznati pa ni šans.
Imam vse preveč ljudi okoli sebe, ki enako govorijo kot ve tukaj. Ker sva midva res sama za vse in ker sva v naši družbi edina brez pomoči kogar koli drugega razen naju in vrtca, se samo spogledujeva in smejeva, kako naši prijatelji obilno prejemajo pomoč svojih staršev pri negi, varstvu in vzgoji otrok, ko pa beseda nanese na to, poskušajo skrit oz. si ne priznajo, da so v tej vlogi tudi stari starši. Naj dam primer prijateljice, ki ima otroka čez dan v vrtcu zato, da sta obe babici do 15. ure fraj, ker potem ko ona pride iz službe domov mora kuhat, dat prat, sušit, likat, pospravljat in čistit stanovanje in ji je otrok v napoto, zato ga kaj kmalu po prihodu iz vrtca podturi eni ali drugi babici. Ko se dobimo z družbo pa jamra na veliko, kako je zvečer zmatrana, koliko dela je z otrokom, kako mož cele dneve dela in kako ona sama sicer težko, a vse zmore!
In še nekaj jim (vam) ni jasno. Lahko ste srečni, da imate stare starše. Na to raje glejte kot na oplemeniteno življenje, ne pa na vsiljevanje. Postavite se pred dejstvo, da imate in prejemate pomoč, priznajte si to, bodite hvaležni in predvsem se zavedajte dejstva, da otroci točno ločijo mejo kdo sta starša in kdo so babice in dedki.
Kakšno bo razmerje med starimi starši in vnuki je odvisno od staršev. Mama in oče sta zadolžena za vzgojo in onadva odločata kako se lahko vanjo vključujejo drugi. Odvisno pa je potem od tega kako sta pripravljena zagovarjat svoja stališča. Včasih se starim staršem ne da dopovedat da nečesa ne želimo, ne dovolimo in takrat sem se jaz pripravljena tudi skregat. Sicer se pogajam ampak popolnoma odstopim pa od svojih stališč ne. Ne da se vedno vse na vljuden način in brez žrtev rešit.
Tudi jaz sem imela na izbiro ali ohladit odnose s taščo ali pa prenašat njene muhe. Enostavno ni bilo opcije, da bi se nekje na sredini srečali. In ker ona popolnoma nič ni popuščala tudi jaz nisem.
Če dogovor ni možen je velika verjetnost, da bodo žrtve. Na žalost. Tako nas ona vidi zelo zelo redko pa še takrat ni nikoli sama z vnuki.
Je pa še ena stvar, ki sm jo opazila pri svoji kolegici. Po eni strani bi rada, da se tašča točno do pike drži njenih načel in navodil, da se ne vsiljuje, da nikoli nič ne naredi in nič ne reče, po drugi strani je pa užaljena, če ni na voljo takrat ko jo ona rabi, če ne priteče na vsak njen žvižg. Očitno bi po njenem mogla tašča doma tiho in mirno čakat, če jo bo slučano ona potrebovala, sicer bo ogenj v srehi.