Kaj narediti, da si narcistu neuporabna?
Draga Vzhajajoče sonce, ko sem prebrala tvoje zapise, razmišljanje….se me je najbolj dotaknil vaš otrok, da se mora tudi on navaditi na spremembo – ali vas na tem področju kaj posebej skrbi? Sama sem namreč mnenja, da morajo iti odrasli, ki živijo v povsem disfunkcionalnem odnosu, v dobro svojih otrok, čimprej vsak sebi, da otroka zaščitijo teh strupov. Včasih je sicer res veljajo, da odrasli ZARADI OTROK niso šli narazen, danes vemo bolje. Menim, da je vsakemu otroku, seveda na primeren način v povezavi z njegovimi leti, povedati bistvo, resnico – da se oči in mami ne razumeta, in da bosta živela vsak posebej, in da ni to nič povezano z njim. Skorajda vsak otrok je ob ločitvi žalosten…brez tega verjetno ne bo šlo, je pa to vsekakor edina in prava pot v zdravo in mirno življenje, tako za vas kot tudi vašega otroka. Vse dobro vam želim, Leonida
Pozdravljena GittaAna,
hvala za tvoj odgovor. Absolutno te občudujem, kajti potrebno je takšne ljudi kot prvo spoznati. Potem pa kot praviš sledi lastno umirjanje, šele takrat lahko reagiraš. In res je, za reagiranje je potreben trening in čustvena distanca. Sem si pogledala takoj o EFT tehniki in se nameravam še globlje poglobiti. Kajti ob narcističnih motenih ljudeh tudi sami blodimo v negativo in neprimerno vedenje, ker se hočemo tako braniti. Čeprav sedaj vem, da to ni obramba.
Kar se tiče naju s partnerjem se sedaj redko razjezim ali imam negativno čustvo (razen, ko mi začne s čim zelo važnim zame groziti- takrat se mi pritisk seveda dvigne, a se znam potem tudi zaustaviti). Sicer pa uporabljam največkrat enostavno nek pomirjujoč stavek s vsebino: ne sekiraj se, vse se bo uredilo samo od sebe. To delovanje izvira iz zadnjih dveh let, ko sem izkusila, da dejansko vse najde svojo mesto, da se vse zgodi tako kot mora biti v moje dobro. Poskušam tudi kar se da delovati v ljubezni, kar pomeni, da vsa negativna razmišljanja spremenim v pozitivna. V začetku je bilo težavno, zdaj pa funkcionira mimogrede. Potrebno je negativno razmišljanje spustiti (si reči bo že…) in potem nadomestiti to vrzel s pozitivno mislijo, recimo: hočem imeti pozitivo v sebi, hočem imeti čisto karmo (sicer tudi veliko čitam o tem)… Pri tem pazim, da ne uporabljam besed: ne, nočem imeti negative v sebi… (ker teh “NE” besed možgani ne razumejo in smatrajo, da govoriš, da hočeš imeti negativo v sebi…- skratka zakon privlačnosti…
Morda še besedica k temu, kako ga jaz lahko sigurno zaustavim. Ker sem mu povedala kakšno diagnozo ima- torej NOM, sem mu s tem v zvezi tudi na kratko obrazložila njegove prijeme. Ni se nič razjezil na to, zato vem, da je tip “Grande”. Skratka pomaga, ko izvaja kakšne manipulacije, da mu v obraz povem kakšno manipulacijo vidim. Ali pa gaslighting… In takrat se le minimalno nasmehne (tisti čuden nasmešek, ki ga ima NOM) in oddide. Ker ve in vidi, da sem ga prepoznala. V to sem prepričana.
Je pa res, da me je zadnjič vseeno nekoliko razjezilo, ko je manipuliral z otrokom. Sem se pa potem umirila z besedami: vse se bo uredilo samo od sebe… In te dni ko je otrok na dopustu nameravam najti primeren trenutek, da se bom z otrokom tudi pogovorila. Kupila se mu tudi literaturo, ki obravnava otroka in očeta NOM.
Dokaze (telefon) za njegova dejanja pa si hranim za primer ko bo ločitev v polnem teku- v kolikor bi se pojavile kakšne večje težave… Zato tudi razmišljam o tem kaj počne in kako, da sem z določenimi stvarmi na tekočem kolikor je le mogoče.
Tukaj želim podati odgovor tudi go.Zalokar:
Kot prvo hvala tudi za vaš odgovor. Res je, veliko me je skrbelo za otroka, zato sem tudi veliko let oklevala, da sploh kaj pričnem misliti v to smer. In pa: nisem se imela dovolj rada, ker bi drugače poskrbela za sebe in za otroka kot je treba. Čeprav sem otroku nudili vso toplino, ki jo premorem in mu bila vedno v oporo. Prav tako sem mu nudila vse obrazlage, ki jih oče ni premogel oz. ni hotel nuditi. In še in še seveda…
Sedaj otrok živi daleč vstran v tujini. A tudi če ne bi bilo tako, ne bi imela več moči s partnerjem.
Vem, da bi morala za dobro svojega otroka odditi že velikooo prej. K moji neodločnosti sem prispevala največ sama. Sicer pa tudi vem, da v kolikor bi se prej odločila za razvezo, da bi se tudi takrat našla pot.
Skratka, otroku sem pred 2 mesecoma povedala, da se bova ločila. Želela sem počakati, da minejo ti prazniki. Otrok ve, da ni do tega prišlo zaradi njega, seveda dobro pozna očeta, ima ga pa seveda tudi rad. Čeprav z njim dostikrat težko shaja. A je sedaj večino v tujini in to ne bo težavno. Čeprav šele sedaj vidim kako tudi njega manipulira in ga še bo- to je zagotovo.
Kaj priporočate vi- koliko odraslemu otroku povedati v tej smeri? Kot že zgoraj omenjeno mu bom sedaj predala tudi literaturo o NOM očetu, ker želim, da dela tudi on na sebi, da se reši vsaj tistih težavnejših vzorcev iz njegovega otroštva in pa da spozna, zakaj je oče takšen kot je.
Hvala vam v naprej za odgovor.
Lp,
Vzhajajoče sonce tehniko EFT pa res priporočam. Sama sem dolga leta mislila, da je to še ena od tisth ubrisanih stvari, ki ne delujejo, potem pa me je vseeno zamikalo poskusiti, ker je bila nad tem navdušena ena mojih bližnjih prijateljic, ki jesicer zelo racionalna in jo zelo spoštujem. Premaknilo me je tudi to, ko sem slišala, da je postala priznana, ko so jo preizkusili na vietnamskih veteranih s postravmatsko stresno motnjo, pri katerih ni nič delovalo – ne tablete, ne psihoaterapija. Najprej sem poskusila na čisto konkretnih stvareh ( na primer, ko sem bila res utrujena, pa sem morala še nekaj ur intenzvino delati) , kasneje pa še na drugih bolj čustvenih stanjih.
Gre za preprosto tehniko, kjer se poglobiš v svoje trenutne težave, strahove, jezo, žalost..itd, vendar jih istočasno sproščaš oziroma transformiraš s tehniko tapkanja po meridianih telesa. V pol ure si lahko drug človek – iz totalne panike v mir. in kar je meni najbolje, naučiš se je hitro, izvajaš jo lahko sam in kadarkoli je pač treba.
Tehnike se sicer lahko naučiš sam ( you tube) ali pa iz knjig ( EFT za telebane, Kako je EFT spremenil moje življenje). Najbojle pa je iti na začetno 4 urno delavnico, v kateri zveš dovolj, da lahko potem to uporabljaš kadarkoli ti paše. Pri izbiri je treba biti previden, saj je zaradi poplarnosti že kar nekaj EFT terapevtov, ki so se samorazglasili ali pa niso preveč dobri. Najbolje preveriti na uradni EFT strani, ki jo je naredila Pika Rajner, ki je EFT k nam pripeljala in je uradno certificirana eft terapevka, ki uči tudi druge. Njene delavnice so pa sploh super. Na strani lahko najdete tudi kje in kdaj so delavnice in kdo so vse certificirani eft terapevti v bližini vašega kraja.
Vzhajajoče sonce, lepo pozdravljena. Soočate in zastavljate si sila zahtevno in težko vprašanje, kaj ob razhajanju od partnerja/očeta povedati odraslemu otroku. Ko sem se ločevala sama (hčerka je bila stara 4 leta, sin dobro leto), sem si zastavljala isto vprašanje. Ker pa sta bila oba še zelo majhna in vseh mojih občutij, izkušenj v zvezi z njunim očetom seveda ne bi razumela, sem takrat le odgovorila, da bova nekaj časa živela vsak na svojem koncu, da se ne razumeva…..sama pa sem se zaradi vseh mojih dotedanjih polomov, nezadovoljstva, nesreče….vključila v študij psihoterapije. Postopoma sem doumela in sprejela dejstvo, da bo bivši zakonec vedno njun oče, ne glede na vse. Zavestno ju nisem obremenjevala s težkimi dejstvi glede njega in njegovih ravnanj, v meni pa so se pogosto porajala močna čustva jeze, besa….tudi sovraštva, kot tudi očitkov do mene same. Seveda me je tekom njunega odraščanja, sploh ko sta ga v določenem obdobju idealizirala in sila pogrešala, pogosto prijelo da bi jima povedala določena dejstva, pa sem se uspela zadržati (ne glede na to, da bi jima povedala resnico o njunem očetu, bi ga v njunih očeh blatila, morda bi me celo zasovražila). V adolescenci sta začela razumevati, da sem odšla od njunega očeta zato, ker sem ugotovila da imava povsem druge vrednote, potrebe, vizijo skupnega življenja, odnos do partnerstva ipd….in da ima vsak od naju pravico, da si to uredi v novem, ustreznejšem in skladnejšem odnosu. Sama sem se držala predvsem starševske vloge mame, zavedala sem se, da k njunemu doživljanju celotne situacije veliko pripomore, kaj oba starša govoriva eden o drugemu. V praksi se pogosto zgodi, da prizadeti partner svojemu otroku zlije vse svoje gorje, bes, jezo….celo prepoveduje stike ipd. Dober starš je tisti, ki zmore postaviti mejo med svojo prizadetostjo, občutki ogoljufanosti….in na svojega bivšega pogledati zgolj kot na očeta/mater svojega otroka. Vsekakor je sila hudo in čustveno zelo zahtevno, ko dovoljujemo otroku, da sprašuje, da se otrok o njem pogovarja, da ga kuje v zvezde. Iz vašega zapisa je razvidno, da vašemu otroku nudite vse, kar v takih obdobjih stroka tudi priporoča – potrpljenje, nežnost, varnost, toplino in ljubezen. Kar je največ in najbolj pomembno. Otroci si namreč tekom odraščanja in dozorevanja preko številnih izkušenj tudi sami ustvarjajo mnenje o starših, včasih jih v tem kar podcenjujemo. Ker ne vem natančno, koliko je vaš otrok star, ne morem oceniti, ali mu je primerno dati v branje knjigo o NOM; vas pa povsem razumem, s kakšnim namenom bi to naredili, pomislila sem le na to, da bi se to znalo v prihodnosti morda obrniti proti vam, ko bi vam lahko otrok očital da ste ga skušali odvrniti od očeta, mu predstaviti očeta kot motenega….v praksi se namreč to zelo pogosto dogaja, zato je res dobro o tem temeljito razmisliti. Vsekakor vam želim še naprej veliko uspeha na vaši začrtani poti, Leonida
Pozdravljena GittaAna,
hvala ti za dodatne informacije in link. Tečaj je tudi v mojem kraju, a nikoli še nisem slišala zanj. Takoj po praznikih se prijavim. Vse stvari, ki vodijo v lastno umirjanje in pozitivne misli skozi celoten dan so mi postale ena izmed prioritet v življenju. In žal mi je, da tega že nisem prej “srečala”. Bi bilo dosti manj jeze in slabih misli, s tem pa seveda tudi manj težav z vsem, kar me je obkrožalo. Ampak tako je pač bilo, sprejemam to dejstvo in se veselim, da notranje neizmerno rastem. Tega v življenju vsak ne doživi. In vsi MI smo pravi srečneži, da smo to dosegli.
Pozdravljena tudi ga.Zalokar,
in hvala za vaš izčrpen odgovor. Res mi daje vse skupaj veliko misliti. Otrok se je po končanem študiju zaposlil. Med otrokom in očetom je veliko nestrinjanja, je pa sedaj veliko lažje, ker ne živi več z nama.
Edina želja mi je, da oče otroka ne bi potegnil v odvisnost kot je mene- na tem namreč zdaj dela. Otrok manipulacije ne more spoznati, ker je tudi jaz vsa ta leta nisem videla. In ker le ta poteka tako subtilno, da moraš povezovati razne dneve ali razna njegova dejanja, da prideš do končnega zaključka. Njegove manipulacije so res premišljene in vse izgleda povsem normalno- če seveda zavestno stvari ne spremljaš. Sicer otrok ve in dobro zazna, ko ga oče prizadene. Ampak stvari vseeno ne razume. Želim si, da bi otrok spoznal ta dejanja v obliki kakršna so- s tem bi se zmanjšala možnost, da tak vzorec potem tudi sam ponotranji kot ta pravo dejanje. Tega si res želim. A kako to vse izvesti?
Vem pa, da bo oče sedaj, ko se bom odselila naredil vse, da bo otroka s tistimi sploh nerazpoznavnimi metodami enostavno usmerjeval, da bo otrok (tudi ko bo doma na dopustu) čim manj z mano. To oče res zna in že sedaj usmerja tok v to smer- sicer za zdaj še ne do mene, ampak do mojih in njegovih staršev. Isto početje se je dogajalo tudi v njegovi primarni družini. Vem, da bodo vedno neke obveznosti, ali pa izleti, ali pa kdo tako “bolan”…, da bo otrok dobil občutek odgovornosti, ali pa bodo enostavno veseli dogodki …- in s tem ga bo imel pod svojo kontrolo. Oče izvaja res marsikaj- dokler ne spoznaš stvari si misliš, da ima pač neke svoje poglede, principe…
A na koncu spoznaš, da bdi nad vsem in nad vsakim.
Trenutno razmišljam, da bom tvegala in otroku določene stvari obrazložila: na kaj naj pazi (dodala bom kolikor se da podrobne opise iz moje prakse in iz tega kar sem videla med njima). Ne bom poudarjala motenosti, bom pa poudarila, da se vzorci prenašajo v njegovo življenje. Smatram, da če bi meni kdo v mladosti kdaj kaj o tem vsaj malo nakazal, bi morda tudi drugače izbrala.
Nikoli mu ne mislim prepovedati stikov z njim ali z njegovo družino. Želim mu pa povedati, da naj bo pozoren na to, da vsem posveča isto pozornost. Najbolj optimalno bi bilo, če bi otrok kdaj sam začutil voljo po tem, da se v tej smeri izobrazi in si poišče sam literaturo. A vem, da do tega lahko pride šele takrat, ko sam zavozi v življenju. Tudi to mu želim omeniti, da bo vsaj malo razmišljanja tudi v tej smeri.
Mislim pa, da bom res pri tveganju ostala. Vem, da mi bi bilo kasneje žal, če bi sedaj nekaj zamolčala, kar bi lahko otroku ev.v nadaljnjem življenju pomagalo. Tako mu bom tudi obrazložila. Tvegala bom, ker imam notranji občutek, da je tako bolje. A če se slučajno motim, bom pač morala živeti s tem, da otrok določenega ne bo spoznal in videl tako, kot vidim jaz. Mislim, da bom znala s tem živeti. Čeprav dvomim, da bi to lahko tako zelo skrhalo odnos med nama. Kajti le ta je med nama bil vedno dober in ljubeč. Prav tako do sedaj otrok ni nikoli iskal pomoči pri očetu. Da se bi tako zelo vse obrnilo, bi pa res moral obstajati tehten razlog. A nikoli se ne ve. Zato pravim temu tveganje.
Če imate vi ga.Zalokar ali pa kdo drug v tej smeri še kakšne predloge/izkušnje bom zelo vesela vašega deljenja.
Hvala vsem, ker smo lahko kot ena družina.
Lp,
Vzhajajoče sonce, sama sem prepričana, da mora otrok vedno vedetei resnico, oziroma mu jo moramo razložiti, vendar njemu primerni starosti in čimbolj prez primesi naših čustvenih dram do partnerja.
Vsak otrok čuti in se vsaj podzavestno zaveda, da je nekaj narobe in ni hujšega, če mu govorimo, da je vse ok, da se njemu samo zdi, da je nekaj narobe oziroma, da nekaj ni prav ali ne štima. To vodi v to, da začneš zanikat svoje resnične občutke oziroma vsaj dvomiš vanje.
Vaš sin je odrasla oseba in je na nek način veliko lažje, saj se lahko bolj odkrito pogovorite z njim. O očetu mu ne govorite na grd način, prav pa je, da mu poveste tako, kot je, tudi grde stvari. Kaj ste odkrila, zakaj greste stran in česa se bojite. Če bo želel še več podrobnoti mu povejte na enem dovolj nedolžnih primerov, kako manipulira vaš oče ali zakaj vas sedaj skrbi, da se ne bo spravil sedaj nanj.
Drugča pa dam dr.Zalokar prav. Čim manj se vpletat med odnos z očetom, še posebej sedaj, ko je že odrasel, vendar se mi zdi čisto prav, da mu poveste svoje strahove, da ne bi oče tudi njega zmanipulral ( vendar zelo diplomatsko). Potem pa mu pustite, da se nauči in odloči sam. Takšne osebe kot vaš partner se obnašajo “lepo” zgolj do takrat, dokler ne dobijo svojega, potem ne zdžijo več in slej ko prej se bo začel še bolj čudno obnašati do sina in ta se bo sam začel spraševati o njegovem vedenju, Če ga boste pustili pri miru in vam bo zaupal, se bo vsaj takrat spomnil vašega pogovora in prišel k vam po nove odgovore.
Morda bi morali razmisliti tudi o tem, koliko je nenadno povečano zanimanje za sina, s strani vašega partnerja, povezano tudi s tem, da ve, da vas lahko tukaj “drži”, da lahko zaradi vaše ljubezni in strahov manipulira z vami skorajda še na edini način, potem, ko bosta narazen. To se pogosto zgodi, vendar ne poznamo vaše situacije dovolj in morate prosditi sami ali je tudi tukaj tako. Će kaj od tega drži, se zna zgoditi, da bo vaš partner v primeru, da se ne boste več vpletala med njiju, oziorma vas ne bo mogel pristikati več na vaše strahove, morda celo izgubil zanimanje za sina.
Ne boste verjeli, kako hitro se v nekaterih primerih ohladi “goreča Želja” po otrocih, ko ugotovijo, da prek njih ne morejo več manipulirati s čustvi partnerja in ko naenkrat odkrijejo, da se bodo namesto s preigravanjem partnerja sedaj morali zares ukvarjati z otroci.
Draga Vzhajajoče sonce, razumem vaše razmišljanje in oceno tveganja, v kolikor podvzamete določene korake. Ga ni heroja na tem svetu, ki bi lahko z gotovostjo trdil, kaj se bo v prihodnosti zgodilo, če in ko pokrenemo določene korake. Tveganje obstaja v življenju ves čas, ko se odločamo med različnimi možnostmi, ob izbiri vedno upamo na najboljše. Tudi sama bi otroka opozorila na določene odnosne in osebnostne poteze, na katere naj bo pozoren pri komunikaciji z očetom (kot pri vseh ostalih drugih ljudeh). Terapevtka Sandy Weiner niza značilne vrste obnašanja,ki ne puščajo nobenega dvoma, da imamo opravka z NOM. Narcisizem je definiran kot ekstremna sebičnost z vzvišenim pogledom na okolico in pretiranim izpostavljanjem lastnih interesov in želja – kar spremlja neizmerna želja biti oboževan in odobravan s strani dugih. Ta lastnost ni vedno jasno razpoznavna, saj znajo biti narcisi sprva izjemnošarmantni in še sami se ne zavedamo, kdaj poleg srca ob njem začnemo izgubljati tudi sebe. Osebe, ki v svojem odraščanju nismo prejemale zadostne podpore, občutka vrednosti, nismo smele izražati svojih potreb in nagnjenj, ki smo bile zatirane, poniževane, neslišane…ipd. nismo imele možnosti izgraditi pozitivne samopodobe, občutka lastne vrednosti in trdnosti, ko odrastemo dvomimo, da smo sploh vredne ljubezni. Prav zaradi tega smo tako lahek plen osebnostnim motnjam različnih vrst, ne samo NOM, saj nam je vsak znak naklonjenosti izredno dragocen in smo ganjeni ob vsaki drobceni pozornosti (drobtinicah) – zanemarjujoč vse druge negativne in patološke znake, tudi raznovrstne zlorabe. Ker živimo v prepričanju, da nas ima vsaj nekdo rad. Doživljamo kot vrednoto in posebno srečo – saj smo prepričani, da je ta oseba edina, ki jo vsaj malo zanimamo. Vzrok za tako naše prepričanje in funkcioniranje je v naši izkrivljeni samopodobi in občutka nevrednosti, sram je zelo pogosto čustvo. Zato se mi zdi pomembno, da naše otroke naučimo opazovati reakcije drugih, kako odreagirajo v situacijah:
– KO IZRAZITE SVOJE POTREBE IN ŽELJE, ON AGRESIVNO ZAGOVARJA SVOJE – narcis svoje potrebe vedno postavlja pred potrebe drugih. Zanj ni pomembno, kaj vas veseli, kaj bi radi počeli in kakšne so vaše želje. Namesto da bi poslušal in skušal razumeti ter ugoditi drugim, bo začel braniti svoje interese in dokazovati, da so ti najpomembnejši;
– V TEŽKIH TRENUTKIH SE UMAKNE – takšen človek ne more sprejemati čustvenih težav partnerja, z vami je ko ste srečni, ko vam je hudo, pa vas ne podpira….še slabše, vaše težave podcenjuje in vas zaradi njih zaničuje;
– KADAR JE PRIZADET, NI ŽALOSTEN, AMPAK JEZEN – če mu poveste, da vam nekaj, kar je napravil ni všeč, v trenutku pobesni in prevali odgovrnost na drugega, najpogosteje na vas.
– V ENEM TRENUTKU JE SLADEK, V DRUGEM HLADEN – tak ciklus tudi večkrat na dan
– V ZVEZI NE SPREJEMA NOBENIH OBVEZNSOTI – se izmika, obtožuje
– BESEDE SO DALEČ OD DEJANJ – bodite pozorni na to, kaj govori in kaj počne
Tu je nanizanih nekaj najbolj prepoznavnih znakov NOM, zlasti se mi zdi izjemnega pomena prepoznavanje prvega simptoma – neupoštevanje potreb drugih. Posredovati nujno sporočilo našim otrokom, da njihove potrebe in želje spoštujemo, razumemo…..in jim na ta način dajemo občutek vrednosti in samospoštovanja. Kot na koncu opozorilo, da NIHČE nima pravice teptati njihovih potreb in želja zgolj in samo na račun svojih. Če se jim to konstantno ponavlja v odnosu z določenim posameznikom ali več njimi, in se navkljub opozorilom odnos ne izboljša, je zanje najbolj zdravo da odnos prekinejo.
Vsekakor vam iskreno želim čim bolj mirne dneve in noči in naj vas prijateljica TRDNOST stalno spremlja- Leonida
Draga GittaAna,
prisrčna hvala za izčrpen odgovor, ki mi zelo veliko pomeni. Te dni sem ga večkrat na dan prečitala (tudi od dr.Zalokar-jeve). Vem, da se moram zelo dobro pripraviti, kot prvo na sam pogovor z otrokom , kot drugo pa tudi na čas ko bova ločena. Nimam pojma kaj me čaka. Seveda me mož vmes tudi ustrahuje s tem in onim. A tudi sama zbiram pridno adute, ki jih bom vedno držala v rokavu. Čeprav me že sedaj mika, da bi mu včasih kaj pomolila pod nos. A ne bom. Zavedam se, da to ni igra iz danes na jutri. Zavedam se, da mi lahko poskuša mož škoditi kdajkoli v življenju. In iščem še te adute. Ne zato, da bi se maščevala- nikoli se mu nisem in nikoli si ne želim te energije. Le zato, da njemu morda preprečim najhujša dejanja, ki bi mi jih rad še storil. Kajti zlobnost, ki jo premore je nepopisljiva. Sem pa borka in to tudi on ve. Če se hočem, se borim z vso silo…
Otroku bom obrazložila zadeve, kot priporočaš, ker se tako tudi meni zdi najbolj prav. Bom pa morala potem prepustiti stvari njemu v roke- to vem in niti nočem vplivati nanj. Najboljše se človek nauči tistega, kar sam izkusi in na žalost bo moral to tudi on. Da sam spozna in spedvidi, kar do sedaj še ni. Da se sam nauči braniti. Sicer pa moram reči, da je v tem času, ko je postajal vse odraslejši pravzaprav z njim znal ravnati oz. se zaščititi vsaj navidezno (najbolj uspešen je bil z ignoriranjem na njegove nerazumne zahteve, vse v miru, a učinkovito- tukaj je postavil svoje meje in nisem mu branila-mislim, da mu je uspevalo bolje kot meni). Seveda je vsaka stvar tudi v njegovem srcu pustila rane, ki sem mu jih poskušala sicer tudi jaz celiti. A ne gre vse. Vem, da je bilo veliko tega, kar je sam premleval v glavi.
Sicer mož točno ve kje me lahko “drži” glede otroka oz. kako me v tej smeri še lahko manipulira. Malenkost bom še morala v tej zadevi popustiti v sebi. Vem, da otrokovo ljubezen imam in on ima mojo-karkoli se zgodi bo z moje strani vedno tako. Vem pa tudi, da moram svoje življenje po odhodu izpopolniti in že sedaj se pripravljam na to in na tem tudi delam. Da ne bom v primeru, da bo otrok manipulaciji v večini primerov podlegel tarnala v besu in osamljenosti. Odkrito povedano: naučila sem se in še se učim vse prepuščati univerzumu. Samo v pravem trenutku je treba izpustiti zadeve in se umiriti. Ni vedno lahko, a večkrat ti uspe lažje je.
Ravno v tem mislim tudi otroku stvar obrazložiti z mojega vidika. Povedala mu bom kaj vidim, da mož dela. Hkrati mu bom povedala, da mu zaupam, da se bo prav odločal. Potem pa bomo videli… Verjamem, da veliko odločitev pravih, verjamem, da mu bodo tudi marsikdaj zvezane roke, ali pa da ne bo spregledal. Takrat bom pač imela na voljo mojo izpopolnjeno življenje. Itak ga moram imeti, saj sin ni tukaj in to je sedaj edina dobra stvar. Da mož ne bo prevzel vse moči nad njim. In dejansko prihajajo zdaj leta, ko se otroci vse bolj oddaljujejo od nas. Tako mislim, da bo čas zacelil vse rane in poglihal vse tako kot mora biti.
Lep prestop v leto 2018 ti želim GittaAna, veliko zdravja, sreče in notranje izpolnjenosti! In hvala, ker si tukaj za nas!
Lp,
Draga dr.Zalokar,
tudi vam prisrčna hvala za vaše nasvete, nad katerimi sem se večkrat ponovno zamislila. Nekaj mesecev sem namreč vsakodnevno iskala informacije o MOM, NOM in res sem se potrudila. Želela sem se v sebi 100% prepričati, za katero diagnozo gre. In moj mož je NOM, o tem ni več nobenega dvoma. Tudi po vaših zapisanih kriterijih vse sodi k njemu. Ko bom imela več časa se bom potrudila, da točkovno zapišem (s pomočjo literature) vsa opažanja glede obnašanja NOM v mojem primeru. Tega je toliko, da res potrebujem čas za pisanje in čas za sam razmislek. Veliko tega gre v pozabo, a vedno me zapisi, ki jih berem tukaj ali pa drugje spomnijo na to. Želela bi pomagati vsem tistim, ki ne najdejo povezav na to kar slišijo in to kar doživijo s takšnim partnerjem. Kajti tukaj sem se sama tudi iskala- vedela sem, da je narobe, a kaj je že to manipulacija, kaj je točno gaslighting, itd…- to so bila moja vprašanja. Čeprav lahko rečem, da sem že davno od tega sklenila, da s tem človekom ne želim več živeti (ko se mi o diagnozi še niti sanjalo ni).
Otroku seveda ne želim razlagati ničesar, čemur tako ne bi bilo. Kot že v mojem odg.GittaAni navedeno se bom sedaj z otrokom v miru pogovorila in upoštevala vajine nasvete. Pravzaprav si mislim sedaj narediti zapis na papir po katerem bom to izvedla. Res obstajajo stvari, ki niso tako enostavne….
A moram biti neomajna in vem, kako mu to lahko najlažje tudi pokažem (čeprav ni zmeraj lahko). Mislim res, da bo v bodoče veliko pripomoglo izpopolnjeno življenje, neobremenjevanje z njim in njegovimi norostmi. Trebalo bo postopati kot, da ga ni. Zato pa morajo obstajati stvari ki so, da je lažje. To mi daje veliko upanja in energije, za to sedaj živim in delam.
Tudi vam dr.Zalokar želim vse dobro, veliko sreče in zdravja, ter energije za vse dobre nasvete nam, ki se še iščemo.
Lp,
Pozdravljeni,
na kratko se oglašam v tem članku, ker sem tudi pričela z njim. Želim namreč deliti “novico dneva” bi temu rekla: končno sem našla stanovanje. Dolgo iskanje, potrpljenje in zaupanje, da bom pomlad uživala v moji novi okolici sta se obrestovali. Stanovanje vse po mojih željah, ki sem jih nosila ves čas v sebi. Moje mišljenje: t.i. “zakon privlačnosti” deluje… Čakam samo še na izselitev stanovalca.
Je pa res že skrajni čas, da naredim ta korak. Ko si tako potrpežljiv se namreč pripeti na drugi strani marsikaj. Moj NOM si je pripeljal na večjo zabavo v moji navzočnosti celo svojo ljubico (vsak tako rekoč v svoji družbi-on z njo, jaz z veliko družbo) . Sicer pod krinko, ki je bila razumljiva samo njemu, vsi ostali znanci so razumeli tako kot je bilo storjeno. Dobro, da sem notranje razčistila z njim, kajti to je lahko za nekoga, ki še trpi velik udarec. Čeprav moram priznati, da mu tega vseeno ne bi pripisala. Odkrito povedano se mi je že večkrat nekje v notranjosti zdelo, da v določenih primerih NOM oseba dejansko deluje tako, kot da ni možganov s katerimi bi lahko prej premislil o stvari, ki jo naredi. Po drugi strani pa sedaj razmišljam, da enostavno za vso tisto vedenje, ki se ga ni priučil deluje verjetno pač po motu impulz.
Pisala sem tudi o telefonu: da sem ob njegovi neprevidnosti videla kodo za vstop. A je ta “postopek”, da sem lahko videla kodo potem ponovil še nekajkrat. Ni druge variante kajne?: kodo mi je nastavljal, kot bi se igral mačka-miš…
Zakaj vse to? Zame je edini odgovor lahko le: želi se me znebiti. Ampak igrice so tiste, ki ga že celo življenje veselijo. Očital jih je vedno sicer meni- projekcija. Nisem še razmišljala o tem, zakaj so NOM potrebne te igrice- verjetno pa za to, da si dvignejo ego, češ kakšen maher sem…obračam in obračam kot se mi zljubi, pomembno je, da miške plešejo po moji melodiji…
Lep vikend vsem in vse dobro,
Bravo Vzhajajoče sonce!
Zares razumeti nekoga z osebnostno motnjo je misija nemogoče, ker oni preprosto delujejo tako drugače, kot vsi ostali, da se tega ne da. Dobro jiih je preučiti zgolj toliko, da nam ne škodujejejo, za vse ostalo pa je škoda časa. Raje energijo usmeri vase. Će se boš toliko ukvarjala s seboj, kot si se morala z njim, se ti obeta še izjemno dobra prihodnost 🙂
Kar se pa tiče impulzov….običajno imajo s kakršno koli zakasnitvijo zadovoljitve njihovih potreb velike težave. Tako kot majhni otroci, kar na čustveni ravno dejansko so, ne glede na njihovo dejansko starost in pozicijo. Zato vse hočejo takoj in so za to, da bi do tega prišlo pripravljeni še sami sebi verjeti laži.
Očitno ima tale tvoj tudi sociopatske poteze v značaju, vsaj glede tega, s kakšnim užitkom se igra s teboj in tvojo morebitno prizadetostjo in bolečino. Nekaj taktik kako s takšnimi in podobnimi je opisano tudi v Čustvenh vampirjih.
Draga Vzhajajoče sonce, iskreno sem vesela za vas. Vaša pot je bila ena velika, nihajoča čustvena gugalnica, z ogromno notranjih bojev, dvomov, trpljenja in vprašanj brez odgovorov – z ogromno vloženega truda in notranjih bitk ste se uspeli distancirati in uvideti situacijo takšno, kakršna je, se postaviti in poskrbeti ZASE. Na vaši nadaljnji poti vam želim predvsem veliko notranjega miru in trdnosti, katero vsekakor imate. Lepo in radi se imejte – Leonida
Draga GittaAna, draga ga.dr.Leonida,
hvala za vzpodbudne besede, ki so mi ponovno dale misliti. To, kar kot partner doživljaš ob takšni osebi je res nepopisno, so vsakodnevne bolečine, dopovedovanja in prepiri, popolna nesprejetost, zavračanja, kronična ljubosumnost in trohtice “dobrote”, ki se jih veseliš, da lahko spet vedno znova in znova “padeš”…
Želim pa pritrditi tudi GittiAni za zelo dober opis v drugi temi, kjer je govora o postavljanju meja. Me je kar spomnilo na mojo niti ne tako davno preteklost. Ko sem sama sebi rekla, zdaj pa več ne zdržim, zdaj pa več ne morem, bilo mi je vsega dovolj (bila sem na koncu z notranjo energijo-pa če bi odšla samo z denarnico…), ko sem rekla predvsem sebi in tudi njemu, da grem, so se stvari šele začele odvijati v drugo smer.
To je bil EDINI usodni premik v boljši jutri.
Pri mojem NOM v nobenem primeru ne bi funkcioniralo postavljanje meja njemu. Morda je katera stvar, ki jo je izvajal z določeno postavljeno mejo malo izzvenela, a kaj ko je potem “udaril” drugje. Takšne ljudi žene neizmerna želja po maščevanju, pa naj si bo prizadeta še tako majhna “škoda” njemu. Dovolj je nestrinjanje v povsem banalni stvari. Dovolj je, da mu v nečem pritrdiš le deloma. Kaj sledi: kazen za večno…
Ne morem si kaj, da ne bi omenila, da celo sedaj, ko ve, da grem na stvari iz najine preteklosti gleda po povsem istem vzorcu. Prav ničesar ne spremenijo takšne osebe. Nobenega mnenja, nobenega pogleda na nekaj, z eno besedo NIČ. Je res neverjetno tole: osebno pozabim recimo določene stvari, spremeninja se mi pogled na življenje in dogajanja, ker se nekaj naučim, ker dobim nove vtise. Kam gre to vse pri teh osebah? Kaj se dogaja v teh njihovih možganih je neverjetno. Zabetonirani vzorci, ki so si popolnoma identični že 30 let! To mi je prej dobesedno žrlo živce, ker mu nisem mogla prav ničesar dopovedati. Sedaj se pa občasno le še čudim…
Želela bi se pa še zahvaliti za namig o sociopatskih potezah mojega NOM. Bila sem vedno fiksirana le na narcistično motnjo, a mi je dalo sedaj močno misliti tudi o tem. Vem, da se mi ni potrebno več ukvarjati z njim. Kljub temu si želim prečitati čimveč o tem, da mu bom enostavno lažje kos.
Se bom še javljala, ker želim deliti z vami tudi čas po odhodu…
Lp,
Pozdravljen Zlatorogec,
ali si eden izmed moških z to osebnostno motnjo ali pa popoln nevednež. Odgovor boš našel sam.
Na tvoja vprašanja pa še kratek odgovor: zelo dobro se spoznam v kuhinji, novi recepti me zanimajo tako v kuhinji, kot tudi na drugih področjih. Nisem bejba, ki bi stala v kotu in čakala, da ji nekdo streže spredaj in zadaj. Seveda znam zelo dobro ceniti tudi dobre lastnosti soljudi- oz.vsakogar.
Bi ti pa vseeno predlagala, da se potrudiš, da boš izbran v “Menjam drago-ženo” za določen čas z enim izmed moških mučenikov s tega foruma- jih je kar nekaj. Verjamem, da ti bodo s veseljem priskočili na pomoč . Po določenem času pa te vabim, da se spet tukaj oglasiš. Do “pametovanja na pamet” te bo vsekakor minilo.
Žal mi je za mojo ostrost, ampak vsakemu izzivu pa res ni potrebe popustiti. Vem, da so moji dopisi izzvali v tebi bolečino- kaj se skriva v tebi pa ugotovi sam.
Lep večer ti želim,