Kaj naredit…
…totalno obupan…ne vem zakaj nimam jajc enostavno odit…mogoče se bojim prizadet otroke….ta teden je bila iz dneva v dan bolj sladka potem pa kar mrzel tuš…zadirčna in vzkipljiva…in ko se mal pogovoriš z njo ti reče da itak se zadeva ne premakne naprej prej nazadujeva…in ko rečem da polj pa kaj sploh delava skupaj mi reče kam se mi mudi…lahko pa da se bo kaj premaknilo….pozabil sem povedat da si se zmeraj dopisuje s tipom, sicer ne sočnih stvari ampak si dopisuje…tako da moram počasi pripravit teren za razhod…žal je to realnost……….lp
Jaz pa lahko pišem v imenu tvoje žene.
Oz.bom pisala v svojem imenu, ker je možno, da nisem “ohladila” iz istih razlogov.
Ja. Tudi jaz sem spoznala tega usodnega moškega. Ampak med nama nikoli nič ni bilo. Je samo tako prekleto lep in poseben. Tu in tam kakšni splošni sms-i.
Ampak ne. Ni se začelo z njim. Začelo se je kar nekaj let prej. Ko me je varal v nosečnosti, ko se pred drugimi ni znal obnašati kot mož. Veeno preveč jedla, nikoli se vredu oblekla.Naredil me je čisto odvisno od njega (finančno), samo delo delo, delo, nič prostega časa, dopust največ 5 dni na leto , pa še to bi nas samo gonil naokolo, jaz pa sem samo hotela počivat.
No in lani ga vidim. Tega posebneža. Začnem razmišljat o svojem življenju, o njem. Ja. V resnici je bil moja rešilna bilka. Pojavil se je ravno ob pravem trenutku.
Začela sem se zapirat vase ali bolje rečeno tehtat. Še 2 leti nazaj pa za moža naredila vse, potem pa me naenkrat ni več zanimalo kaj dela. Ljubosumje popolnoma izpuhtelo.
In seveda šok. Cel poklapan, žalosten hodil za mano, kaj mi je, zakaj sem taka. Pa bi hodil na dopuste, me ne vem kam vse peljal.
In sem vmes popustila, sva se spet malo zbližala.
Ampak sedaj sem se odločila, da mu povem, da ga ne čutim več. Basta. Sicer še ne vem kako, skrbi me zaradi otrok, ampak ne prenesem njegove bližine.
Malo razmisli, če imaš tudi ti za sabo kakšne grehe iz preteklosti…lahko da so tudi pri njej komaj sedaj prišli na plano.
Pri nama je 6.let od tega…dolgo sem potrebovala, ha?
Aja. Pa kar nekaj let več sva skupaj kot vidva.
Pozdravljeni,
..kar nekaj časa je mimo a ne?
še vedno poročen, še vedno ogromno njenih nihanj…jaz pa…
uresničil moj hobi (motor), odprl firmo, se ne oziram več nanjo, se sploh ne sekiram zaradi nje, v bistvu si želim razhoda saj vem, da bom takrat zadihal s polnimi pljuči. Vem da sem spodsoben brez nje živet in to bolje kot sedaj, saj mi ne bo noben komandiral več….Zaenkrat puščam stanje tako malo v safe mode, saj nočem trenutno gnojit z razvezo, ampak bo tako naprej definitivno prišla……važno je, da sedaj uživam življenje in ni več sekiranja za vsak njen gib ali pogled…. hvala vsem za komentarje in lp
