Ja, kaj naj si mislim…..s fantom sva se na določena obdobja več slišala, nato spet manj in tudi čisto nič. Niti nisva bila nikoli prijatelja. Oba sva prekinila dolgotrjane veze, on nekaj časa nazaj, jaz pred kratkim. Vedno mi je bil simpatičen, a ker sem imela fanta, je pri tem tudi ostalo. V obdobju komuniciranja mi je namenil veliko pozornosti, če sem odreagirala ali ne, vedno je izginil, se odmaknil. Mogoče sem vse narobe razumela, ampak se počutim grozno. Nazadnje, ko sva bila dlje časa skupaj, me je zadelo, kot strela z jasnega. Premišljujem samo še o njem in sanjam, želim si preživeti več časa z njim. On pa je spet izginil. Pravi, da komaj čaka, da se vidiva, potem pa izgine, ne vrne klicev, hladno odgovarja na smsje. Želim se pogovarjati z njim, ga spoznati, biti v njegovi bližini. Imate kak nasvet?

Nasvet je preprost.

Pokliči ga, ali pa ga nenapovedano obišči, povabi ga v kino, pojdita na pizzo, skodelica čaja. In se prav lepo pogovrita, vse to kar si v kratkih stavkih pvoedala meni, povej še njemu.
Nikar ga ne sprašuj, kaj misli, kako misli, samo povej mu vse kar mu želiš pvoedati, kako ti čutiš, kako si ti čutila, kaj bi ti rada, samo čim manj o njemu. in ko končaš, samo še en stavek.
Če misliš, da je vredno, da me pokličeš in me povabiš ven, da boš povedal kaj o tem kako ti razmišljaš, potem veš kje me lahko dobiš.

Primož

Jaz se mu ne bi vsiljevala. Mislim, da ni še uredil sam s sabo in nisem prepričana, da čuti kaj do tebe, če kar izgine.
Raje ne upaj preveč, ker je “ranjena ptička”, take pa rade odletijo.
Če te sam pokliče, mu reci, kako je s tabo in, da če le more, naj ti da jesen odgovor.
Velika verjetnost pa je, da bo rekel, da je v dvomih.

Ne tekaj za njim, ne pošiljaj mu sms-ov. Ob pravih priložnostih mu pa le povej ali napiši kaj misliš, čutiš…brez napadanja ali obtoževanja, brez pričakovanja njegovega odgovora. Vem da je včasih težko sebe toliko obvladovati, ampak je vredno. Verjetno se boji čustvenih vezi in lahko ti samo pobegne…predvsem se pa predolgo ne zadržuj…živi naprej po svoji pameti…če mu je kaj do tebe…se bo potrudil da mu ne boš ušla.

Primož, Lit in Pomlad vsem se vam prav lepo zahvaljujem za odgovore!!! Mi je zelo fajn slišat kaj si o tem mislite drugi.
Pomlad, tako kot si mi svetovala, sedaj poskušam delati in je res težko se zadrževati, ne pokazati kaj čutim, ker se mi včasih zdi, da bom od čustev kar eksplodirala. Zdi pa se mi tudi, da če on čuti kaj bolj resnega in ko se ne bo počutil več kot ranjena ptička, kar nedvomno se, bo pripravljen iti korak za korakom in lepo počasi. Včeraj sva preživela skupaj zelo čaroben večer.
Mislim pa, da mu še nekaj časa ne bom razlagala kaj in kako čutim do njega.
Mene kar razganja in sem hvaležna, da lahko vsaj tukaj en delček povem, prav veliko ne, ker se lahko zgodi, da tudi on bere tale forum. Lepo se imejte!