Zgodbo moram začeti nekaj let nazaj.

Star sem 30 let in poročen 8 let. Imava 9 mesečnega sina.

Najine težave so bile že pred poroko še predeno sva se poročila sva se kregala zaradi brezzveznih problemov. Ampak takrat se nisem dosti zmenil zato in sva spore nekako zgradila. Po poroki sva si začela graditi skupno življenje. Po dveh letih zakona nisem več zdržal in sem se odselil od nje. Po 14 dnevih obljub in ne vem še česa z njene strani da se bo poboljšala sem se vrnil, ker sem jo nekako še vedno imel rad kljub temu, da sem imel dovolj njenih nenehnih zbadanj. Začel sem študirati ob delu in tudi uspešno zaključil študij pred tremi leti. Pri vsem tem sva tudi gradila hišo in jo zgradila in se vselila pred 2 leti. Hišo sva gradila na način čim sem lahko sam naredil sem naredil sam(varčevanje). Ni nama bilo lahko. Najin odnos je še vedno škripal oz. bilo je vedno huje. Pod vsem pritiskom, ki sem jih imel zaradi študija in hiše me je še ona zbadala in sem nekako popustil. Postal sem “copata”.
Naredil sem vse kar je rekla in naročila samo zato ker nisem želel kreganja. Želel sem si miru. Pri tem je dosegla da sem izgubil stik z družino in skoraj s prijatelji. V petih letih sva imela max. 7 spolnih odnosov čeprav sem si želel več. Vedno sem si govoril ko bo fax in bajta končana se bo odnos popravil saj bo bolje. Obenem pa sem jo opozarjal, da v najinem odnosu škripa in da ni v redu tako kot je. Za te stvari se enostavno ni zmenila. Dobila sva otroka, kjer srečo doživljava vsak posebej. Še to možnost sem prodal. Mogoče bo otrok spremenil situacijo mogoče naju bo otrok združil. Preizkušal sem na vse načine kako ji naj dopovem da ne špila med nama.
Pred nekaj meseci sem spoznal žensko, ki sem se zaljubil v njo. Pokazala mi je to česar v življenju še nisem doživel. Ljubezen in spoštovanje. Takrat je meni v glavi naredil preskok in sem si rekel, da je zadnji čas da doma rešim zadevo če ne bo konec zakona. Postavil sem jo pred dejstvo, da se bom ločil če mi ne pokaže spoštovanja in ljubezni. Spoštovanja nisem dobil, ljubezni pa tudi ne, ker se nisem odprl enostavno iz razloga ker nekako ne čutim do nje nič več. Vse kar me veže je sin.
Pred kratkim je izvedela, da imam drugo. Od takrat je svet narobe v tem smislu, da mi zopet obljublja ljubezen in spoštovanje in da se bo od zdaj naprej trudila. Stara zgodba.

Spoštovani, prosim svetujte mi kaj naj naredim, naj poizkusim še enkrat, ji dam še eno možnost ali naj pozabim na vse skupaj in si ustvarim svoje življenje kjer bom zaživel srečno. Ali je možno ponovno prižgati iskrico. Kakšno je vaše mnenje?

Hvala za odgovore.

LP,
S

tvoja zgodba je zelo podobna izpovedi partnerja, ki upa, da bo njegov bližnji nehal piti zgolj in samo zaradi njegove pozornosti in dobrih del.
Nikoli se še niz godilo na tak način.
Če je tvoja žena res te sorte kot opisuješ, potem mi sploh ni jasno, kaj si vsa ta leta počel poleg nje.
pa ne samo to. Z gradnjo hiše in otrokom si lezel še globje v prepad……
Kljub vsemu me znaima, zakaj je ona tako sitna in neznosna.
Zakaj te špika? kakšen je njuen značaj? kaj ji gre pri tebi na živce? Kaj ti očita- naravnost ali pa med vrsticami?

Spominjam se, pa upam, da se ti ne bo zdelo smešno, da se je nekoč neka moja znanka ločila zato, ker si je mož zelo nerad umival ušesa.
Včasih nam gre na živce kakšna butasta malenkost , ki za seboj potegne cel plaz.
Pa to ni malokrat.

Pomisli tudi, kaj ji ni bilo všeč pri vajinem sexu. V toliko letih samo 7 x…To je res noro nenormalno.
Ji ni bil všeč tvoj duh, tvoje roke, kaj?

ali pa je bila preprosto razvajane, vase zagledana, domišljava, ena tistih žensk, ob katerih se ostale čudimo, pa rečemo /po kmečko/, pa kako to, da je glih ta kramp, ki ni za nobeno rabo, imel tako srečo?

Star si trideset let in rabiš za tako vprašanje pomoč!? Halo!? Sploh te ne poznam, pa že na daleč vidim, da se ne ljubita. Babnico je strah samo zato, ker bi izgubila socialno varnost. Reci ji, da se lahko spremeni tudi potem, ko bosta ločena. Saj se bosta še videvala zaradi otroka. Mogoče bo potem celo bolj romantično in erotično. Skratka, povem ti: ženske smo zvite lisičke in ne nasedaj nam preveč ampak naredi tako, kot ti veleva srce…

Ej, ej, slišali smo samo tvojo plat zgodbe, morda pa bi imela tudi tvoja žena kaj za povedat…
Najbolj me spravijo v slabo voljo tipi, ki živijo v nekakšnih zvezah tako dolgo, dokler ne spoznajo nove ženske. Potem doživijo razvetljenje in vidijo samo še napake ( svojih seveda ne) in morajo nujno proč. Če pa jim nova ženska ne bi prekrižala poti, bi živeli veselo naprej z ženo in bi nekako šlo.

Od nas hočeš blagoslov, da zaživiš novo življenje in zapustiš ženo in dojenčka ( nimaš slabe vesti?). Od mene ga ne boš dobil. Zakaj tega nisi naredil že zdavnaj prej, preden sta si omislila otroka???

Tudi jaz ti predlagam, da poslušaš sebe in ne njo, saj bo prej ko slej zlezla v stare tirnice. V vseh letih je imela dovolj priložnosti, da bi ti pokazala ljubezen in spoštovanje, kar si si navsezadnje tudi zaslužil. Jaz spoštujem vsakega moškega, ki je sposoben svoji družini zgraditi hišo in zraven še študirati. Kapo dol! Življenje je TVOJE!!!

Mogoče ni tako enostavno kot bom zdele napisala: Odloči se ali si lahko predstavljaš, da boš, če boš zvest, do svojega 60 leta seksal samo še 42-krat? Kaj torej?

Ali med vama obstaja energija? Na pamet bom rekla, da jo zagledaš, jo zagrabiš za rit in rečeš: Kje si stara? Po moje te vpraša, kaj je s tabo? A obstaja večerja (dovolj je že navadna pizza), ki se potegne v fajn večer?

Sama mislim, da so takšne stvari ‘hrana’ za lažje reševanje težav in osnova za vožjno na isti barki.

Ne bom ti rekla, da premisli, ker si to že sigurno večkrat poskušal, predlagam, da ženi ne dovoliš, da s svojimi forami prepreči tvoje lepe trenutke z novo prijateljico, čeprav je to lahko samo avantura. Saj je imela priložnost, pa ne samo eno, po moje.

Pa srečno

Joj, saj tole je kar za bruhat! Ne morem verjet, da je tvoja žena res tako grozna. Pa kako si potem z njo zdržal toliko časa? Po moje si tip, ki stisne rep med noge, ko se začnejo odgovornosti in težave. Menim tudi, da bi imela tvoja žena marsikaj pripomnit čez tole tvoje smiljenje samemu sebi. Prav rada bi slišala tudi njeno zgodbo! Kaj si ti delal, da je postala taka, če je res taka, kot si napisal. Verjetno je tu tudi nekaj (če ne celo večino) tvoje krivde. Zakaj ni hotela seksat s tabo? Je nisi zadovoljil? Ali si ti res brez napak, kot si očitno misliš, ona pa bi ti morala v vsemu ustreči? Malo se zamisli nad sabo, ker takole zapustiti ženo z dojenčkom ni odgovorno! Bodi v prvi vrsti mož in oče, kot se spodobi. Zakaj si potem sploh naredil otroka? Pogovori se z ženo in jo poskušaj razumeti, saj te zdaj najbolj potrebuje. Sta že poskusila iti k kakšenmu terapevtu, kjer bosta povedala vsak svojo zgodbo? Mogoče bosta tako najdla pravo rešitev. To je pač moje mišljenje.

Nasveti takšni ali drugačni….ene te bodo obsojale, drugim se boš zasmilil,tretji te bodo kritizirali…..in tako naprej…..kakorkoli življenje je eno,vsaka odločitev je težka še posebaj ko je otrok v igri….toda samo ti se boš moral pravilno odločiti…..torej ne zapravljaj časa z razmišljanjem

veliko sreče

Živimo samo enkrat in življenje je treba živeti. To pomeni, da ga živiš s partnerjem, ki te ljubi, ne pa s takim, ki bo reševal samo svoje interese. Če si res našel žensko, s katero se ljubita, nimaš kaj razmišljat, ker le malo komu se zgodi, da lahko reče, da resnično ljubi. V nasprotnem primeru si boš celo življenje očital, zakaj takrat nisi naredil tega koraka. Praviš, da si star 30 let. Saj je življenje še pred tabo. Če ostaneš z njo, boš rešil njeno življenje, svojega in otrokovega pa sigurno ne. Je pa res, da po navadi partnerji obljubljajo, kako bo drugače, kako se bojo spremenili itd. In vprašanje je zdaj, zakaj pa niso o tem razmišljali že prej, ne pa zdaj k njim voda v grlo teče. Uživaj življenje, ker brez ljubezni je hudo živeti celo življenje, zelo hudo. Razmisli, ker materialnost v življenju ne pomeni nič, če je ne deliš z nekom, ki ga ljubiš.

Po tvojem ima možnost še počakat nekaj let in živet brez ljubezni in sexa, nezadovoljen in živčen in v hrepenenju po drugem življenju? Pa kako to razmišljaš? A ne vidiš, da tu več ni ljubezni? Najhujše je odraščanje otrok v družini brez ljubezni. Do take situacije bi prišlo prej ali slej, v tem primeru je bila ljubica…lahko bi pa bili tudi obiski v bifejih ali kaj podobnega, da bi odhajal od doma. Če človek ni srečen, si pač srečo išče drugje, žena pa je to spoznala prepozno. Zmedeni sprašuje o iskrici. Pozabi ! Nikoli več. Porihtaj si življenje, da bo tebi dobro, ne glej na druge. leta prehitro tečejo in verjemi, da ti bo žal za vsak dan, ki ga nisi preživel tako, da bi si lahko rekel “JA, SREČEN SEM”.

Noben terapevt ti ne more dati ljubezni. Terapevti ti pomagajo, če še je kaj med partnerjemi. V tem primeru mislim, da je vse jasno.

Ta je pa dobra! Za vsa ta ‘izgubljena leta’ si okrivil ženo, češ, zakaj se ni potrudila bolj, medtem pa si ves čas igral žrtev. Kaj pa si ti naredil za vajin zakon? Študiral? Zidal hišo? Sorry, študij in bajta ne poglihata sporov… konec koncev gre veliko zakonov po zlu, ko sezidajo hišo… veš zakaj? Zato, ker se ves čas ukvarajajo s hišo, ko je ta narejena, pa s partnerjem nimajo kaj početi, saj so se vsa ta leta medsebojno čustveno zanemarjali…

Tvoj članek mi smrdi po samopomilovanju, po potrjevanju, češ, poglejte me, kako sem bil dober, ona me je pa izkoriščala, 100 možnosti sem ji dal, pa vedno isto…

Iz vsega tega lahko sklepam samo, ali si patološki lažnjivec, ali pa igraš nemočno žrtev…