LEP POZDRAV VSEM!!!

Upam,da ne bom prevec zakomplicirala vprasanja,ampak sem res ze cisto na podnu.S fantom sem se razsla pred mesecem in pol,po 9ih letih.Zakaj?To bi tako rada vedela,saj ne morem verjeti,da se mi to res dogaja.Ne dolgo nazaj sem zbolelela za rakom.Ker se je ta razsiril tudi v nekaj bezgalk,sem maja imela na onkoloskem odstranitev le teh(in sicer v dimljah).Stara sem pa 25let.No,ko pac pri teh letih izves za taksno diagnozo,je to nekaj kar si ne mores niti predstavljati.Moja prva reakcija je bila ta,da sem nekako zacela partnerja odrivati(pa tudi ostale,ki jih imam rada)od sebe,ampak podzavestno sem pa hotela,da mi je se bolj blizu.Ne vem,ce me razumete,ampak saj to ni vazno. No,ko sem prisla iz bolnisnice,je vse kar sem hotela- njegovo pozornost,vendar sem imela obcutek,da je le te se manj.Zato sem mu pac rekla,da hocem,da greva narazen,ceprav seveda tega nisem resnicno zelela.Mislila sem pac,da se bo malo zamislil,potem bo pa vse v redu.Pa ni bilo tako.Prej je bilo pac tako,da ko sva se kaj sprickala,sva hitro to uredila,saj priznam,da sem v zadnem mesecu ze velikokrat rekla,da je me nama konec(ampak to od takrat ko sem zvedela,da sem bolna).Tokrat je pa to resnicno sprejel.Dva tedna ko ga ni bilo niti na obisk(ceprav sem morala lezati doma se z drenom iz rane),je pa vsakic poklical kako sem,sem mu pac priznala,da nisem mislila resno,saj sem hotela,da se zave,da ga potrebujem.Nato je pa zacel,da dva tedna nisem rekla nic,da je medtem casom razmislil,ter da nikoli vec ne bova skupaj.Avgusta sva pa nameravala iti na svoje.Pa da si resnicno zeli,da sva v bodoce prijatelja.Seveda sem to sprejela,saj sem mislila,da se bo pac premislil,saj mi je rekel,da em za vse kriva sama,saj sem jaz hotela konec.Nato se je pa zacel vse bolj cudno vesti,vcasih je kam izginil,da ni nihce vedel kam,itd…,zato sem zacela sumiti,da ima drugo.Ni in ni hotel tega priznati,pa tudi trudil se je,da bi dokazal nasprotno.Nato,pa cez kaksen mesec od prijateljice izvem,da hodi z 20letno punco(on bo kmalu 26).Kako me je to prizadelo.In to se je zacelo le 18dni,ko sem prisla iz bolnisnice.Pa sedaj,ko ga resnicno rabim,saj je ne dolgo tega za rakom zbolela tudi mami(45let).Tako mi je hudo,pa vendar ostajam mocna.Ceprav sem se zelo razpisala,je to le delcek celotne zgodbe.ceprav je se vedno z njo,mi je rekel,da bova midva najboljsa prijatelja hocem ali ne.Pa da me ima se vedno najraje,in da bi bil najbolj srecen z mano,vendar jaz nisem zenska s katero se on vidi v zivljenju.poleg tega vsak dan klice,ter posilja sms,da naj ne bom taka,da si on resnicno zeli mojega prijateljstva,saj edino tako prezivi dan.Da ga ne briga ali se njegova sedanja punca strinja ali ne,saj ga tudi ona lahko zapusti,ce ga hoce,ampak da bo vseno moj prijatelj.Povejte kaj hoce od mene?Svetujte mi,saj mi je zaradi vsega tako hudo,da ne morem misliti vec s trezno glavo!!!!

Zdaj pa grem,saj mi je prevec hudo pisati naprej!!!!Hvala vsem!

aaaa.

bolezen je zelo velika preizkušnja, in s takimi preiskušnjami se ni za igrati. Zato ne razumem, zakaj si hotela nekaj doseči z drugačno reakcijo, kot bi jo želela, v takih sistuacijah in na splošno moramo biti iskreni.
Je pa jasno, da se nobena kapljica vode ne polije čez rob, če ni skleda že polna.
Seveda pa bi morali vedeti še kaj drugeg, da bi lahko ocenili zakaj sta šla narazen po 9 letih, vendar to ni tako pomembno, kot je pomembno, da živiš naprej pa nja bo tako kot je ali pa drugače.

primož

Res težko si predstavljam, kaj preživljaš, drago dekle… Tudi tega ne razumem čisto, zakaj si se odločila, da prekineš, če si tega sploh nisi želela.

Moj skromen nasvet je precej oster in radikalen. Odreži vse, kar te spominja Nanj. Ne odgovarjaj na klice, na SMS-e, NIČ. Odreži. To mu tudi odkrito povej, zakaj taka odločitev!!! Da ti je sicer hudo, ampak da bo tako zate (vsaj v tem trenutku) najlažje. Če se je odločil in ti povedal, da se ne vidi s tabo v prihodnosti, naj ti s svojo skrbnostjo (9 let ni kar tako, ima slabo vest in… nezanemarljiv podatek… NOVO punco, pišuka!) ne vliva nekih lažnih upov. Verjamem, da ti je težko – po eni strani reče, da je čisto konec, po drugi pa, da si želi tvojega prijateljstva. In če je on prijazen do tebe, se ti nehote v glavi riše možnost ‘Mogoče pa vendarle…’ To možnost izključi! Težko bo ko hudič, izjokaj svojo bolečino, beri knjige, pojdi v naravo, športaj kot zmešana, če ti zdravje dopušča, pa vendar bo, če drug ne, čas na tvoji strani…

Po mesecu, dveh, ko se pobereš, boš na situacijo gledala z drugačnimi očmi. Mogoče boš takrat lahko sprejela njegovo prijateljstvo, če ga bo še želel in ga boš ti sposobna ‘gojiti’. Mogoče bo ta dečko v tem času uvidel kaj je imel in spoznal, da si ti Tista. Ker če mu NE boš dihala za ovratnik in mu bila vsak trenutek na razpolago, lahko prečisti tudi svojo glavo… Vsekakor pa ne prekini stikov s tem preračunljivim namenom… Umik bo vsekakor ugoden za oba.

Kako boš naredila, je na tebi. Postavila sem se v tvojo kožo, bila sama na tem, ko mi je bilo blazno hudo, ko je fant prekinil najino zvezo in me hkrati prav nežno in rahločutno spraševal preko SMSov, kako mi gre… Enostavno nisem prenesla… Po dveh mesecih sem sposobna se nasmejat in mu odgovorit na mejl (skoraj ;)) povsem neobremenjeno. Ampak prej sem morala RESNIČNO dojeti, da je konec in se vrniti na stare tire. Šport mi pomaga. Bolj ko sem ‘crknjena’, manj melanholičnih misli se zgornja nadme, bolj sem zadovoljna s sabo, skratka – name učinkuje dobro.

Želim ti, da bi se ti vse dobro izšlo. Zdravje izhaja tudi iz tvoje notranjosti. Upam, da se tega zavedaš. Bolj ko boš ‘zdrava’ navznoter, dobre volje (vem, da je težko…) in pozitivka, bolje ti bo šlo tudi z zdravjem. In ko boš zadovoljna s sabo, deluje to kot magnet na ljudi, tudi fante… In ni hudič… Našel se bo Nekdo… Samo verjemi v to, velja?

Vsaka stvar je za nekaj dobra. Si to že slišala?

Korajža velja!

Verjamem, da si v težki situaciji, a življenje gre naprej in mora iti. Zate in zanj. Zakaj mu nisi povedala, kaj potrebuješ? Kako si lahko pričakovala, da ti bo prebral misli in storil tako, kot si si želela in pričakovala? Veš, moškim je treba povedati direkt. Saj menda ne zna brati misli, da bo vedel, da ti misliš drugače kot govoriš.
Hja, odrivala si ga, mu govorila, da je konec, sedaj pa ti je hudo… Tudi jaz bi se naveličala riniti v nekoga, ki me podi stran. Verjetno tudi ti.
In še nekaj, ne pričakuj preveč od tega prijateljstva. Redkokdaj se to obnese.

Tvoj bivši fant ima slabo vest, zato hoče na vsak način biti tvoj prijatelj, ker misli, da si to v tem trenutku najbolj želiš, ljudje so sebični, mogoče se boji s tabo življenja zaradi bolezni, občutki se zelo spremenijo do nekoga, ki zboli, to je življenje in to moraš sprejeti slej, ko prej, na žalost je tako. Veza dolga, kot tvoja se pretrga rada, tudi, če ni bolezni ali česarkoli drugega vmes. Mlada si, zupaj vase, sprejmi to usodo in se bori proti bolezni, želim ti, da ozdraviš in zaživiš lepo življenje, kar boš dosegla, če boš bolj verjela vase in boš trdna, to je zdaj najvažnejše, ker si mlada, bo prišla ljubezen sama nasproti tebi, vse te še čaka………………………

Lahko je biti pameten,ampak ko zboliš se avtomatično spremeni tudi karakter človeka,njegovo vedenje in tvoja reakcija,da si ga tisti čas,ko si bila bolana odrivala stran je verjetno čisto normalnega. Nisi ga hotela prizadeti,tvoja čustva so bila zmedena,hotela si samo ozdraveti. On bi lahko to razumel in ti oprostil tvoje napake,ampak očitno te ni vreden. Vzemi to kot v zakup,sedaj si zdrava,začenjaš novo življenje in tvoja boljša polovica te še čaka in mlada si še ter želim ti res veliko,veliko sreče…:)

Jaz pa mislim, da tvoj fant sploh ni tako slab, vendar premlad, da bi ti stal ob strani v tej bolezni. Sama sem mati dveh majhnih otrok in pred mesecem dni smo izvedeli da ima mož raka. Ni nam lahko in težka je pot. Zato čeprav vem, da ni prav, da te je pustil, te ni pustil ker te ne bi imel rad ampak ker se je ustrašil tako bolezni kot tega če bo dovolj močan da ti stoji ob strani.
Da se tvoje razpoloženje menjava pa mi ki smo v tej bolezni vemo.
Mislim, da sicer ni poti nazaj, ker bi bil strah pred ponovnim razočaranjem preveč moteč, ostanita prijatelja tudi ta ti je potreben.

Ko sem prebrala tvoj post, mi je šlo na jok. Popolnoma razumem tvojo reakcijo, včasih, ko nam je najhuje, enostavno na nek način “preizkušamo” naše najljubše, koliko se dejansko na njih lahko zanesemo. S tem vedenjem gremo tako na žalost lahko tudi predaleč, samo menim, da bi po devetih letih on MORAL vedeti, da si pri taki bolezni TI na prvem mestu in ne njegova užaljenost, ko ga tvoj strah podi stran.

Kaj narediti sedaj… Razumsko gledano, bi bilo najbolje, da ga odrežeš iz svojega življenja, ker se bojim da bi ti s svojo prisotnostjo kot prijatelj naredil več škode kot koristi. Predvsem se posveti sebi, bodi nežna do sebe in poskrbi, da ozdraviš. Takrat boš pa lažje prebolela tudi izgubo fanta in našla nekoga na kogar se boš v vsakem trenutku lahko zanesla.

Bodi pogumna in držim pesti za tvojo čimprejšnjo ozdravitev in da boš našla srečo, ki si jo zaslužiš.

Se strinjam z Rorry.

Tudi jaz mislim, da ko si v taki situaciji želiš tistemu, ki ga ljubiš samo najboljše in da bi bil srečen. Strah pa te je, da s tabo ne bo mogel bit srečen, ker si bolna in zato narediš konec in mu zaželiš veliko sreče. Od njega pa je odvisno kako bo to sprejel. Če te ljubi, te kljub bolezni ne bo hotel zgubiti in bo vztrajal pri tem, da ti stoji ob strani, niti pomislil ne bo na to, da bi bil s katero drugo, ker si mu pomembna samo ti. Če pa ljubezen ni dovolj močna, pa bo tvojo odločitev sprejel in šel naprej.
Ne očitaj si, ker si mu rekla, da ga ne želiš več ob sebi. Tako si vsaj ugotovila koliko te ljubi. Sigurno te ima rad in mu ni vseeno kaj se dogaja s tabo, zeli ti stati ob strani kot prijatelj, ker meni, da ti bo s tem pomagal, ampak ne ljubi pa te dovolj, da bi vztrajal ob tebi, kljub temu, da ga odrivaš.
Skušaj ga prebolet, osredotoči se na svojo srečo, zdravje…. Idi v družbo, ki te spravlja v boljšo voljo, začni se ukvarjati s športom, zaposli se s stvarmi, ki te veselijo. Boš videla, čez čas bos spoznala fanta, ki te bo popolnoma razumel in ti bo stal ob strani.

Vso srečo in čimprejšnje okrevanje ti želim!

Partnerstvo je gotovo na preizkušnji v podobnih, kriznih situacijah in če takrat odpove, ni pravo, oziroma ni povezave med vama, ni tistih nežnih vezi, ko čutiš partnerja in kar veš kdaj te potrebuje.

Ne bodi užaljena, tudi on ne ve če mu ne poveš.

Le pogovor, bo vzpostavil nove odnose med vama,
tako kot si napisala tu – povej njemu !

lp iza