Kaj naj naredim
Spoštovani !
Stara sem 48 let in šest let ločena. Imam tri odrasle otroke, eden še ni polnoleten.
Pred letom in pol sem spoznala poročenega moškega, brez otrok in deset let mlajšega od mene. Od začetka je bila najina zveza polna strasti, ljubezni in navezanosti. Sedaj po letu in pol ugotavljam, da se je ta zveza nekoliko ohladila. Nič več ne govori o ločitvi in skupnem življenju. Včasih sem mu celo v breme,ker je težko vzdrževati stike na eni in drugi strani kvalitetno. Zaupanja nimava drug do drugega. Vedno več se prepirava itd.
Kaj naj naredim? Ne vidim bodočnosti z njim (sploh pa razlika v letih je zelo moteča zgleda zanj, zame ne). Od začetka sem jo videla,ker mi je marsikaj obljubil. Nekako sem se navezala nanj, ne želim se mu odreči in ne želim več nobene nove zveze.
Ali imam bodočnost z njim?
Hvala za odgovor!
Ne, Aneri, nimaš bodočnosti z njim.
Še si boš želela nove zveze in imej to misel rada. da želeiš iskati novo zvezo, dokler boš živela, kajti ta misel ti bo prijetna in boš vedno spoznavala kaj novega. sprejmi pa življenje kot šolo, kjer si se veliko naučila, in kjer se lahko še veliko naučiš. Nikar pa tega znanja ne obdrži zase, saj imaš otroka in lahko vse to znanje tudi posreduješ naprej. lahko njemu, lahko pa tudi komu drugemu. bodi vesela, da živiš in da imaš možnost, koga srečati, poklepetati, se z njim družiti, ali pa se celo nanj navezati.
Leta sploh niso važna, 10 let gor ali pa dol, življenja in iskušenj, si že dala veliko skozi. Zato ji nekoliko obdelaj in začni živeti z mislijo, da je lepo koga osrečiti in mu nuditi pomoč, več ko jo boš ponujala, več jo boš prejemala. to je edina zadeva na svetu, ki ima kontra učinek:
Več kot daješ, več dobiš. In tisto kar daješ, tisto tudi prejemaš.
To kar si napisala, ta zveza preprosto pač ne bo šla več naprej, zato naredi konec, seveda lep konec, ampak naj bo konec in pojdi naprej, kot sem rekel na začetku z mislijo, srečno milijo, lepo mislijo, da želiš spoznavati ljudi in jih osrečevati. ne glede na leta, slej ali prej boš dobila isto kar daješ. Zato raje pomisli, kaj vse imaš in to znanje in iskušnje deli naprej.
Ali lahko eno samo dejanje spremeni svet?
Seveda lahko. Jaz bom naredil nekaj dobrega dvema in ti dve osebi morata za mojo dobroto plačati samo to, da naredita naslednjima dvema dobro stvar in za plačilo lahko zahtevata samo to, da naprej povesta nalogo, kar morata druga dva narediti.
Ena kapljica vode ne spremeni niti barvo niti okus čaja. Tudi druga ne, če pa bomo vstrajni, lahko spremenimo tudi barvo in okus.
Primož
Spoštovani Primož!
Hvala za lepe in prijazne misli! Vidim, da si se osredotočil predvsem name. Vendar ti moram povedati, da je tako težko najti nekoga, ki bi v vsem ustezal. Taki so žal poročeni. (Ne iščem idealnega moškega, ker ga ni, pa tudi jaz nisem idealna.) Tisti pa, ki so prosti so pa problematični (čudaki, alkoholiki, impotentneži itd…). Žal sem imela možnost vse to spoznati.
Zaenkrat bom vztrajala v tej zvezi. Kaj pa bo čas pokazal, pa bom videla. Nimam kaj izgubiti, razen čas ni moj zaveznik.
Čutim in vem, da me ima rad. Res je, da včasih pritiskam nanj, kar je prav.
Rada bi preostanek življenje preživela z njim,če bo mogoče, če pa ne….
Sama ne mislim ostati, kajti ljudje nismo ustvarjeni za samoto.
Pri teh letih bi morala razumno ravnati, saj (kot si rekel) sem si pridobila mnogo izkušenj. Pa vendar grem z glavo skozi zid (taki smo kozorogi, ki za vsako ceno vztrajamo).
Govoril si o dajanju in dobroti. Ja drug drugemu si mnogo dajemo in ne čakamo, da dobimo kaj nazaj, kajti tisto pride, ko se ga najmanj nadejamo. Tako je tudi s princem na konju, kajne??
Življenje je kratko. In če bi se vsi zavedali tega, bi ga v polni meri zajeli in si ga ne grenili po nepotrebnem. Skratka živeli bi ga kar se da, najbolje, a ni tako Primož.
Primož napisal:
> Ne, Aneri, nimaš bodočnosti z njim.
>
> Še si boš želela nove zveze in imej to misel rada. da želeiš
> iskati novo zvezo, dokler boš živela, kajti ta misel ti bo
> prijetna in boš vedno spoznavala kaj novega. sprejmi pa
> življenje kot šolo, kjer si se veliko naučila, in kjer se lahko
> še veliko naučiš. Nikar pa tega znanja ne obdrži zase, saj imaš
> otroka in lahko vse to znanje tudi posreduješ naprej. lahko
> njemu, lahko pa tudi komu drugemu. bodi vesela, da živiš in da
> imaš možnost, koga srečati, poklepetati, se z njim družiti, ali
> pa se celo nanj navezati.
> Leta sploh niso važna, 10 let gor ali pa dol, življenja in
> iskušenj, si že dala veliko skozi. Zato ji nekoliko obdelaj in
> začni živeti z mislijo, da je lepo koga osrečiti in mu nuditi
> pomoč, več ko jo boš ponujala, več jo boš prejemala. to je
> edina zadeva na svetu, ki ima kontra učinek:
>
> Več kot daješ, več dobiš. In tisto kar daješ, tisto tudi
> prejemaš.
>
> To kar si napisala, ta zveza preprosto pač ne bo šla več
> naprej, zato naredi konec, seveda lep konec, ampak naj bo konec
> in pojdi naprej, kot sem rekel na začetku z mislijo, srečno
> milijo, lepo mislijo, da želiš spoznavati ljudi in jih
> osrečevati. ne glede na leta, slej ali prej boš dobila isto kar
> daješ. Zato raje pomisli, kaj vse imaš in to znanje in iskušnje
> deli naprej.
>
> Ali lahko eno samo dejanje spremeni svet?
> Seveda lahko. Jaz bom naredil nekaj dobrega dvema in ti dve
> osebi morata za mojo dobroto plačati samo to, da naredita
> naslednjima dvema dobro stvar in za plačilo lahko zahtevata
> samo to, da naprej povesta nalogo, kar morata druga dva
> narediti.
>
> Ena kapljica vode ne spremeni niti barvo niti okus čaja. Tudi
> druga ne, če pa bomo vstrajni, lahko spremenimo tudi barvo in
> okus.
>
> Primož
Ne Aneri,
ne strinjam se s tabo. Niso vsi poročeni verjemi, jaz osebno jih poznam kar nekaj, ki bi zelora di dobili kakšno sopotnico in kolikor jih jaz poznam, so izjemno dobri ljudje. Je res, da nismo popolni, vendar moramo vzeti komplet, predvsem pa naj prevladujejo tiste dobre lastnoti, ki ti ustrezajo. To da se izgovarjaš na kozoroge, je živa neumnost, naredil lahko tisto kar želiš in jasno, če se ne želiš popolnoma nič potruditi in ostati tam kjer si in si ne upaš priznati, da lahko dobiš bolje in da si zaslužiš bolje, potem ne razumem zakaj sploh sprašuješ po nasvetih, če se ne želiš potruditi,d a bi bilo bolje.
vem najlažje je brez vsakekga upanja živeti dokler bomo pač živeli, naj ti povem, odločitev je samo tvoja, vendar boš morala najprej spremeniti mišljenje, v pozitivno stran, če boš želela, da boš srečna.
Kjer je volja je tudi pot.
Primož
odgovarjaš si sama:
– zveza se je nekoliko ohladila
– nič več ne govori o ločitvi in skupnem življenju
– včasih sem mu celo v breme
– zaupanja nimava drug do drugega
– vedno več se prepirava
– itd.
– ne vidim bodočnosti z njim
kaj več še potrebuješ… odgovor je jasen.
in še nekaj: vedno je nekdo tam zunaj. samo za nas. posameznike.
verjemi.