kaj naj naredim?
Pozdravljeni!
Obračam se na Vas v upanju, da mi boste kaj svetovali, saj sama nisem sposobna mojega problema rešit. Poročena sem 3 leta, stara 28 let, mož 30 let, hčerko imava staro 20 mesecev. Vse je lepo in prav oz. srečni bi bili, če moj mož nebi toliko delal in bil več doma z mano in otrokom.
Vem, da boste rekli tak je tempo življenja, vendar tako ne gre več naprej.
On je zaposlen v družinski firmi (poleg njega so zaposleni še oče in brat na njegovem bivšem domu), on je namreč prišel živet na moj dom.
Imajo sezonsko delo (gobe) in takrat je katastrofa. Moj mož ne spi skoraj nič (ker delajo celo noč) in podnevi gre na vožnjo,… Tako, da jaz samo čakam, da me pokličejo in rečejo:”vaš mož je imel prometno nesrečo”.
Vem, da boste rekli, naj se pogovoriva. Saj sva se neštetokrat, vendar brez uspeha. On pravi, da zdaj je delo in je treba delat. Jaz sem pa doma sama cele dneve in noči z otrokom. Tako sem bila na koncu že z živci, da sem en dan klicala svojega tasta (njegovega očeta) in mu rekla, da nebi šla rada na pogreb v kratkem svojega moža. Vendar nič. Oni samo delajo, delajo in delajo. Druge stvari ni v njihovem življenju kot samo delo.
Povedala sem mu, da ne rabim moža, da pride domov se preoblečt, pojest in se stuširat. Rabim moža, da je tudi kaj doma z družino. (ker če bi bilo tako pred poroko, se sploh nebi poročila).
Rekla sem mu tudi, da naj odmisli drugega otroka, ker jaz sama cele dneve ne bom z njimi, imajo tudi očeta in ne samo mame. Čeprav si želim še enega saj sem sama izgubila sestro, ko sem bila stara 9 let (samomor) in si ne želim, da bi moj otrok odraščal sam (jaz pa večno v strahu, da se mu kaj zgodi – kot moji starši). Vendar, da si za vse sam – pa tudi ne zmoreš več. Res, da imam mamo in očeta, ki mi veliko pomagajo, vendar mož je mož, starši so pa starši. Prvi je mož. potem šele ostali.
Kaj naj naredim? Tako ne morem več naprej! Pogovor ne pomaga. Kam naj se obrnem? On dela ne bo pustil (tudi nočem da ga pusti, vendar naj si uskladi drugače delo), jaz pa bom še naprej sama cele dneve in tudi noči.
Naj povem še to, da ima moj mož tudi firmo v Bosni in ga ni po cele tedne.
Pomagajte mi prosim! lep pozdrav iz Primorske Helena
Draga Helena
Problem s katerim se srečujete vi, je v današnjem času žal znan marsikomu. Pogosto se celo zgodi, da sta oba zakonca polno zaposlena in so otroci prepuščeni varuškam ali starim staršem.
Pravite, da pogovor ne pomaga, ampak žal brez tega ne bo šlo. V kolikor želite situacijo spremeniti, morata skupaj poiskati rešitev in skleniti nek dogovor. Pogovor je pri tem neizbežen. Skupaj morata ugotoviti zakaj mož toliko dela, kakšni so razlogi za to? Ali je vajina finančna situacija taka, da je to nujno potrebno? Ali vaš mož nima nikogar drugega, ki bi lahko prevzel del njegovih obveznosti? Sami mu morate jasno povedati, da je tako stanje za vas nesprejemljivo ter da želite, da nekaj časa preživi tudi z vami in otrokom.
Pravite, da ima firmo tudi v Bosni in da je zaradi tega odsoten po več tednov. V taki situaciji mu predlagajte, da se mu ob daljši odsotnosti pridružita tudi vidva z otrokom.
V vsakem primeru pa bodite odločni in jasno izrazite svoje zahteve. Če se bo vajina situacija tako nadaljevala, se bosta čisto odtujila.
Izračunajte koliko resnično potrebujeta, da bosta materialno preskrbljena in naj mož dela v teh okvirih. V kolikor ne bo pripravljen na kompromis, se je pa potrebno vprašati kaj mu sploh pomeni zakon in družina. Morda pa tudi on ni zadovoljen in se zaradi tega zateka v delo.
Skratka, za dober odnos je nujna dobra komunikacija med partnerjema. In pogovor pomaga, mora pa biti konstruktiven in usmerjen v reševanje konflikta.
Želim vam veliko uspeha in napišite še kaj.
Tanja, Ozara
Tanja!
Najlepša hvala za Vaš odgovor.
Najina situacija ni finančno kritična, temveč moj mož želi nekaj ustvariti v življenju, če pa hočeš nekaj imeti, moraš zelo delati. V njegovi družini so vsi navajeni zelo delati od malega naprej, tako da ga ne bom spremenila nikoli. Potrudila pa se bom, da bo prej prihajal domov in bil več s svojo družino. (Ker saj veste, če delaš na svojem bivšem domu v družinski firmi, nisi nikoli dovolj naredil – mislim, da je ta kombinacija najslabša, zmeraj si nekaj dolžen “svojim”, čeprav moj mož govori, da ni to to).
Hvala še enkrat in lep pozdrav Helena
Pozdravljena Helena!
Prebrala sem tvoje pismo in mislim da si na pravi poti, da nekaj spremeniš. Že to, da si napisala pismo s prošnjo, naj ti nekdo pomaga je veliko. Vsekakor pa mislim, če prav se tega braniš, da bi se morala z možem vsesti in temeljito pogovoriti, ter najti skupno rešitvo. Nikjer ne omenjaš da ga ne maraš, oz. da imaš na drugem področju probleme z njim, zato mislim, da bi bilo vredno, da skupaj stopita do zakonskega svetovalca, če ne gre drugače. Verjamem, da je velika obremenitev zate in verjetno tudi zanj, zdajšnje obdobje, ki ga preživljata oba. Zaradi dela ni vredno izgubiti družine, če se drugače lepo razumete.
Lepo pozdravljena!
Darja
Eh ne se toliko sekirati, ker od tega ne bo nobene koristi. Če je sedaj delo, potem je res treba sedaj delati in poskušaj potrpeti. Saj ne bo vedno tako. Bi pa morala postaviti skupaj eno omejitev, ker če hodi tak neprespan na vožnje je to res ZELO nevarno. Tako da mislim, da ni toliko problem v jamranjih, da ga nikoli ni doma, ker to se bo že uredilo, ampak za varnost je pa res treba razumno poskrbeti, ker če ne boš res vdova. Za še enega otroka pa sedaj tako ni pravi čas.
Jaz menim, da “jambranje”, izsiljevanje, stokanje,.. nič ne pomaga. Postaviti se moraš zase in za svoje življenje. Moža moraš postaviti pred dejstvo ali jaz in družina ali pa ti delaj in jaz grem oz. se on odseli. Mislim da je takšno garaštvo odvisnost od dela, preberi knjigo Sanje Rozman Peklenska gugalnica in marsikaj se ti lahko posveti, kaj se skriva za odvisnostjo. Glede na to, da pogovor ne pomaga oz. se noče pogovarjati moraš resnično stvari vzeti v svoje roke in mu dati pogoj. Resnično škoda se mi zdi tvojega življenja, da vedno nekoga čakaš in potem ko pride je ves utrujen in skratka nemogoč za družinsko življenje. Iz opisa predvidevam, da njegovo delo z gobami ni tako zahtevno, da ga ne bi mogel delati še kdo drug (koliko je brezposelnih) in po mojem bi zelo enostavno našel primerno delovno silo, ali vsaj študenta za delo preko študentskega servisa. Sama se moraš odločiti, on se očitno ne bo, če ne bo postavljen pred odločitev. Otrok pa tako ali tako nima nič od njega. Materialne stvari otroku v tej starosti ne pomenijo nič, šteje čas, ki ga preživiš z njim in pozornost, ki jo dobiva od staršev. Jaz sem odraščala brez očeta, ker je poklicni voznik in se moram še danes boriti da presežem blokade, ki sem jih dobila do moškega sveta, ker se nisem imela kot otrok prilike soočati z očetom.
Splača se potrudit, res da so čustva velika ovira pri življenjskih odločitvah, zato se na smili sama sebi in bodi ponosna nase in na svoje odločitve, pa kakršna koli že bo.
Lep pozdrav, če bi rada še kaj komunicirala v tej smeri mi lahko pišeš na email.
Hvala punce za vse spodbudne besede.
Včeraj mi je mož povedal, da on njegove službe ne bo pustil, torej se je odločil za delo in ne za nas-družino.
Jaz pa sem čisto na koncu z vsem. Tako ne gre več naprej.
Pogovor ne pomaga nič, nevem več kaj naj naredim.
Pravi, da je preveč dela in denarja vložil v firme, da bi kar zdaj vse skupaj pustil. Pravi, da tudi če bi šel drugam delat, bi delal tudi po 10 ur in več in da službe ni več od 7 do 15 ure.
Vse to se sama zavedam, vendar….
No, še enkrat hvala, videli bomo kaj se bom sama odločila, saj je to življenska odločitev! Helena
Rešitev vedno obstaja. Vsi ljudje si želimo v življneju zadostiti trem osnovnim potrebam: varnosti, svobodi in potrebi po tem, da smo nekaj edinstvenega.
Pri vaju gre tudi za razliku v sistemu vrednot. Vrednote so stvari, ki so privzgojene. Tvoj mož je prepričan, da je njegov način razmišljanja in vrednot pravilen, ti pa tudi. Oba imata prav. Oba počneta tisto, kar verjameta, da je pravilno. Očitno je pri njemu vrednota za delo zelo visoko. Kaj je bolj in kaj manj prav za vaju OBA, pa se morata pogovoriti.
In smo pri pogovoru.
Kako se pogovarjati, da bi te mož sploh poslušal? Najbolje tako, da ga pogovor PRITEGNE. Kdaj se bo to zgodilo? Takrat, ko se bo počutil VARNEGA. Kadar ljudem (marsikdaj tudi upravičeno) kaj očitamo, se počutijo ogrožene. Kadar pa smo ogroženi se odločimo za: napad ali pa za umik.
Rešitev v vajinem primeru je, da se skozi pogovor uskladita na področju vrednot, to pa bo imelo za posledico nova prepričanja, in vse bo postalo vsaj znosno, če že ne idealno.
In smo spet pri pogovoru, ki ga mož odklanja, če sem prav razumel tvoje pisanje. Se morda sprašuješ, kdo je oseba, ki naj naredi korak v smeri izboljšanja tvojega počutja? V tem trenutku si to ti. Zakaj? Ker se ti ne počutiš dobro; torej nekaj stori, da se boš počutila bolje.
Vse kar rabiš v tem trenutku je nekaj strategij, da pri njemu vzbudiš pozornost, da ga pripraviš do tega, da te RESNIČNO posluša in, da se zave, kaj je za vas vse TRI pomembno.
Ljudje se v takšnih situacijah najpogosteje zgražajo, kakšen, da je nekdo, le kako, da se ne zaveda, kaj počne… Resnica pa je drugačna. Človek, ki nečesa ne zna, ker se tega v življenju ni naučil, tega preprosto ne zna dajati. Tvoj mož se ni naučil, da je v družinski vzgoji pomembna tudi očetova vzgoja. Naučil pa se je nakaj drugega. Naučil se je delati. Bog vama pomagaj, če si sama ne bosta znala.
Predvidevam, da rabiš pomoč strokovnjaka za komunikacijo. Priporočam nekoga, ki obvlada nevrolingvistično programiranje (NLP). Poskusi na iskanilku najdi.si vtipkati kratico NLP.