kaj naj jem
Ne, nisem gledala Unicefove oddaje, imam le redko cas, da se vsedem pred TV. Ce te prav razumem, namigujes na lacne otroke po svetu, medtem ko tukaj zenske jamramo, ker ne moremo jesti mleka in jajc. Takole ti bom rekla. Popolnoma se zavedam, da imajo ljudje se veliko hujse tezave kot je moja dieta, in da imajo otroci se veliko hujse bolezni, kot je atopicni dermatitis moje hcerke. Kljub temu pa ne mislim, da so take tezave zanemarljive, da nimam pravice malo pojamrati, da se nimam pravice vcasih slabo pocutiti. In ves, vcasih se prekleto slabo pocutim. Recimo danes – ponoci nismo skoraj nic spali, ker je hcerko tako srbelo, da sem jo skoraj celo noc gladila po nogah in vratu in jo nosila okrog, ko ni mogla vec spati. Tako jo je srbelo, da je jokala in se razpraskala do krvi. Ker premalo jem, me boli zelodec, poleg tega sem shujsala ze do svoje najnizje meje, ce bo slo se dol, bom videti ze anoreksicna. Zaradi tega imam veliko manj energije, ki pa pride zelo prav od nadebudnem dojencku in skrbi za ostalo druzino. In kaj – naj bi zdaj vse to herojsko prenasala, ker so na svetu lacni otroci? To ne pomeni, da se cele dneve samo smilim sama sebi, ampak si priznam, da mi ni v redu, in skusam kaj narediti. Zadovoljna pa sem tudi, ce lahko s kaksnim nasvetom pomagam kaki drugi mamici, ki se je znasla v enaki situaciji, saj sem bila tudi sama vesela vsake informacije, ki sem jo nasla na forumih, ko sem jih potrebovala.
Jacquelina !
Spremljam vašo polemiko. Mislim, da nisi doumela bistvo prejšnjega posta.
Po mojem gre na račun Smrkete, ki bo znorela, ker ne sme jesti čokolade. Spremljam mame, ki so šle skozi pot, ki jo sedaj Ti Jacquelina hodiš. Popolnoma Te razumem in vedi tudi , da Tvoja žrtev glede odtegovanja določenih jedi se bo obrestovala in boš imela mirno noč.
Si razmišljala o metodi z bioresonanco, da bi čimbolj pomagala Tvojemu otročku? Mamice se zelo pohvalijo glede uspeha. Poskusi !
Sicer je poslanstvo mam, da se žrtvujejo, sedaj s čokolado kasneje pa še s čim drugim
Želim, da se čimprej rešite tega groznega srbenja, ki je hujše kot bolečina !
Pa kaj potem, ce Smrketa napise, da bo znorela brez cokolade? Ce je bila prej navajena, da je vsak dan pojedla eno, ji cisto verjamem. A brez kruha se ti lahko mesa, brez cokolade se ti pa ne sme, ker je to sladkarija?
Ko ze omenjate bioresonanco – ze pred meseci sem peljala hcerko na diagnozo, ker sem vedela, da lahko z uradnimi testi se traja in tudi niso zanesljivi. Nekako mi je vsa zadeva pustila slab obcutek, ceprav lahko recem, ko sem potem poskusala dolocena zivila, ki naj jih hcerka ne bi dobro prenasala, jih res ni. No, zmotilo me je to, da me je terapevtka mocno napeljevala k temu, da bi nehala dojiti. Takrat je imela hcerka res hudo kozo, jaz pa sem bila ze dolgo na dieti, pa ni bilo videti, da bi kaj pomagalo. Terapevtka je menila, da bi lahko poleg vseh malih alergij bil problem v mojih plombah, ampak bi prevec trajalo, da bi vse zamenjala, zato bi bilo najbolje odreci se dojenju. Ce pa ne bi bile plombe, je bila pa njena teza, da je hcerka morda alergicna prav name, na moje beljakovine, kar je pa zelo zelo redka stvar. Predlagala je, da ne bi dojila kakih 5 dni, ta cas bi hcerki dajala Pregomin, potem pa bi videli. Ampak kaj bi videli? Verjetno res izboljsanje, ker je alergene res dobivala preko mojega mleka, ampak se vedno ne bi vedeli, ali je res alergicna na moje beljakovine ali ne.
Takele spekulacije absolutno niso dovolj trdna podlaga, da bi nehala dojiti ali se sla kakrsnekoli eksperimente, zato se v to nisem spustila. Hcerko sem lepo dojila naprej, se drzala zdravniske diete, pa tudi nisem uzivala tiste hrane, ki naj bi bila alergena po bicomu. Pocasi, zelo pocasi se je hcerkina koza zacela izboljsevati. Ceprav se mi mnogi cudijo, zakaj tako vztrajam pri dojenju, se mi zdi to se vedno najboljsa stvar, saj ob zelo omejeni hrani (pocasno uvajanje goste hrane) tako dobi potrebno hrano, poleg tega tudi ne proizvaja dovolj lastnih protiteles in ima spet svojo vlogo moje mleko. Pa se starejsa hci je vrtcu in prinese domov cisto vse bolezni…
Toliko o nasi izkusnji z bioresonanco. Ni receno, da se ne bom odlocila kdaj za terapijo, trenutno pa raje se pocakam, saj se ocitno zadeve pocasi same odvijajo (na doloceno hrano odreagira manj mocno kot pred meseci). Pomisleki me malo zadrzujejo, ce bi pa hudo zagustilo, pa sem seveda pripravljena poskusiti marsikaj…
Živjo,
ti kar nadaljuj z dojenjem. Moja hči je prenehala po 6 mesecu, hranila ta malo samo s pregominom- AS pa ni bilo 100% izboljšave kot smo vsi pričakovali. Kajti gre za atopijski dermatitis in ne za alergijo na hrano. Seveda alergije so prisotne (ugotovljene s testi in z Bioresonanco) in lahko še poslabšajo celo bolezensko sliko. Zadeva izbruhne se počasi pomiri in potem vse znova. Naši punčki pomaga elidel krema (dobi se v Sloveniji na recept). Ne kopaj otroka (če jo) vsak dan ker voda, hecno se sliši, suši atopično kožo. Takoj po kopanju jo namaži z negovalno kremo, ter čez dan večkrat. Tam kjer namažeš elidel pa nobeno drugo kremo. Ko opaziš nove pikice jih takoj namaži z elidelom da se ne razbohotijo..
Če ji po hrani zatečejo ustnice (ali kje drugje) pojdi hitro na urgenco ali v alergološko kliniko, čeprav pomaga tudi žlička Clariten sirupa če ga imate doma. Sploh, žlička Claritena vsaj 1-2 ure pred spanjem zelo učinkuje. Seveda, posvetuj se z alergologinjo.
Včeraj sem ugotovila da v Interšparu na Viču, imajo precej živil za alergike, na policah z dietno prehrano. Veliko več kot prej.
In seveda ostaja upanje da bo minilo. LP
Ja, najhuje pri tej stvari je to, da ponavadi ob izbruhu pik res ne vem, ali gre za kak alergen (razmišljam, kaj sva jedli, in nikamor ne pridem…), ali pa pač tako je, atopični dermatitis in to… Tudi zdravniki tega ne znajo prav dobro razložiti. Vsak drugače… Zdaj, ko smo začeli kuriti, je hčerina koža precej bolj suha, kar naprej jo mažem (mazilo Eucerin, na recept, menda ga zdaj predpisuje dermatologinja Dragaševa), pa koža v minuti dobesedno vse potegne vase. Kopam jo pa v kopeli Eucerin – kadar jo 🙂 Se raje izogibam vodi, saj še jaz čutim, kako me izsuši (pri minimalni uporabi mila), kaj šele takole atopično kožo… Sicer pa sva se danes ponoči kar v redu naspali, kar pa je tudi nekaj, a ne.
Drage punce,
vem, kako vam je, ko morate zaradi svojih otrok biti na dieti. Vse med nami vemo, da bomo to zmogle, vendar nas kdaj pa kdaj tudi zanese, da se malo zasmilimo sami sebi in pač neizogibno moramo malo pojamrati. Pa zato nismo slabe, in tudi ne omahujemo, ampak pač pride kakšen dan, ko rabimo eno roko, da nas malo prime, da ne pademo. In seveda potem pride nov dan, ko znova pogumno hodimo…
Tudi jaz sem bila 7 mesecev brez mleka, jajc, arašidov in oreškov, sladoleda!!!, paprike, paradižnika, rib, na koncu še celo govedine nisem več jedla. Na žačetku sem bila noro jezna na pediatra in ko sem se peljala domov iz bolnice (seveda mi je dal dieto še preden je dobil izvide) sem sklenila, da mu bom dokazala, da moj pa že ni alergičen na mleko. Uf, kako sem se zmotila. na koncu se je izkazalo, da je alergičen na mleko in na nič drugega.
Po enem mesecu sem se nekoliko navadila. Namesto piškotov sem se basala z grozdjem. Potem sem še malo shujšala in moram reči, da mi je bilo to kar všeč.
Za konec naj vam povem, da sem se tudi brez sladoleda navadila biti. Je šlo in pika. Če se odločiš v glavi, gre. In ker gre za naše otroke,. se toliko laže odločimo.
Punce, zdržite. Obnrestovalo se vam bo, tako kot se je meni. Verjamem v vas in vem, da bodo sčasoma vaši malčki manj in manj flekasti, potem pa bodo nekoč taki lepotci, kot je zdaj moj Blaž, ki vsaki od vas pošilja en ohrabrujoč poljubček.
Lahko noč,
Liza