Pozdravljeni

Ne vem kaj naj naredim.Prosim vas za mnenje, nasvet.

Torej, naj vam povem svojo zgodbo.

Stara sem 19 let.Zivim z mami in ocimom.Ker so nasi dohodki nizki – mami sicer dela kot negovalka, ocim pa ubistvu po mojem mnenjo NE dela – bil naj bi pac “privatnik”, mami zivi v neki krivi veri – ampak glede na to, da domov ne prinese (skora) nic denarja in da sem o njem marsikaj slisala, da spi do enajste ure dopoldan ( ko je mami v sluzbi ), da ubistvu hodi naokrog kot “klosar”, brez volje, energije, mislim da ima tudi rahle tezave s”pijaco”, skratka ga glede tega rahlo preziram.Je sicer dober clovek ( globoko v sebi ) ampak ne vem – preziram njun odnos do druzine.
Nikoli nama nista z bratom nudila ljubezni, sicer ne vem kako se jima lahko zdi, da naj bi ziveli normalno – vendar to ni res.Menim, da v grobem seveda z polbratom imava osnovne zivljenske potrebe – zivimo v babicini hisi, tako jo dedek in babica tudi vzdrzujeta.Sicer pa smo vedno brez denarja, zamujamo splacevanjem elektrike, olja … hrana je v hladilniku samo takrat, tisti teden ko dobita denar.Oziroma mami dobi placo.
Jaz imam stipendijo, pac – 34 000 sit na mesec.Dela gimnazijo v Ljubljani, zadnji letnik.Denar porabim za hrano – v Ljubljani sem od 7 ure zjutraj do 5 popoldan, tako je vsak normalen clovcek lacen, zejen.V soli nimamo malice, vendar me na dan sigurno stane 500 sit, zraven grem pac se na kaksno kavico s sosolkam.Popolnoma sama si moram kupovati solske potrebscine – tiste osnovne, mami mi seveda kupi nekaj knjig.Sama si kopujem vsa oblacila, obutev – ce si pac ne kupim, je to moj problem.Sama si kupujem tudi kozmetiko, imam probleme s kozo, tako da pac ne morem uporabljati istih stvari kot “druzina”, pac pa dermatoloske zadeve iz lekarne.Seveda 34 000 sit ni nic, za vse te stvari, ampak pridem skos in se ne pritozujem.

Pravega oceta ne poznam.Vceraj, pa sem zvedela zgodbo.Do zdaj sem zivela v veri, da me noce, noce stikov, zdaj pa sem zvedela, da pac mu je mami to prepovedala, da je zahtevala da se mi odrece… itd.
Oce mi placuje prezivnino.Vzame jo mami.
In zdaj se mi poraja po glavi vprasanje.

Glede na to, da imam zdaj prrimek ocima, on pa zame ne da nic denarja.Ne zivi me! In vse – vedno sem za vse sama.Kot da ne obstajam.Niti se mi ne posvecajo, niti se ne obremenjujejo z mano.Mi ne kazejo nobene ljubezni.

Torej, vsak mesec pa vsi vneto cakajo na mojo prezivnino, da si kupijo cigarete, za jest, placajo telefon …

IN KAKO JAZ TO SOVRAZIM!

Ze tako sem neopazena, zdaj sem se “vir dohodka”!
In glede na to, da je mami prepovedala stike z ocetom in mi vsa ta leta lagala , kljub temu, da se ne zmeni za mano, se pocutim prav izigrano.

In se sprasujem.Ali imam pravico vzeti prezivnino? Sem sicer dobrega srca in se mi nekako “smilijo”, saj so ubogi, ko so tako zelo ne vem – leni, nesposobni.
In sem ji do 19 leta puscala denar.Mami mi kupi karto za vlak. To je vse kar dobim.Vec ali manj.In hrana, ki jo vec ali manj ni.

In zdaj res ne vem – zakaj bi jim prezivnino pustila – glede na to, da se nihce ne briga zame … in ne delam to iz sovrastva, vendar ce je OCIM tako uredu, ce sem “njegova” naj me pa se zivi …

tako pa sem jaz “smet”, moj denar ( ki je namenjen meni ) je pa dober.

vem da se mail zdi sebicen, da sem egoisticna – VENDAR, ne morec vec zadrzat obcutka – tega, da jim je vseeno!

Seveda ce bi vzela denar, bi si sama placevala karto.Vendar.Ce bi ga vzela – me resnicno ne bi vec bilo.Mami je rekla, da potem lahko grem.Da mi ne bo NIC dejala denarja ( kot da mi ga zdaj ) … in ocim mi pravi, da denar vzames : ” to pa ne bo slo”

Torej, imam pravico =??

Imate pravico. Po osemnajstem letu lahko vsak otrok razpolaga z prežiivino sam. Obrnite se na za vas pristojen Center za socialno delo, kjer bodo to uredili še formalno. Verjamem, da vas je strah reakcij svojih staršev, vendar to pravico imate in seveda jo lahko tudi koristite. Svetujem vam, da se o vaši situaciji pogovorite tudi z svojo socialno delavki, ki vam bo gotovo v oporo in vam bo znala svetovati naslednje korake. Lepo pozdravljeni. Tanja