Kaj mu pomenim?
Imam prijatelja že nekaj let kateremu povem vse kar se da povedat.Med nama ni nikoli bilo več kot samo prijatelstvo le tu pa tam sva se poljubila a vendar takoj pozabila na to.Pred več kot pol leta pa se je zgodilo to da sva se preveč navezala eden na drugega in sva postala tesnejša prijatelja vse do danes.On je dobil pred nekaj meseci punco a vendar je vsak dan poklical mene.Ko sem še imela fanta se je med nama odnos ohladil z nejgove strani.Kmalu sva šla narazen in med nama se je zopet razvila še močnejša povezava.Kmalu sva se začela dobivat na skrivaj kot prijatelja in se “cartala” a nisva imela spolnih odnosov.A nekega dne je prišlo do tega da sva prišla predaleč.In sedaj zmeraj ko se vidiva imava odnose.On me še vedno vsak dan pokliče čeprav ma punco.Pove mi da me ima rad in da bi rad bil z mano vendar sem jaz še zemraj neodločna,čeprav vem da on tudi ker med nama je starostna razlika(je nekaj let mlajši od mene-on več kot 20 jaz pa manj kot 30).Včasih me prime da bi rada vse končala in začela nekaj na novo vendar ne morem ker mi je zlezal v teh letih pod kožo in ga ne morem izrinit.Če se skregava se najmanj za nekaj ur al minut in je zopet vse ok.Kot da ni nič.Preveč sva navezana eden na drugega.Veeem da ne počnem prav da sem z nekom ki ima punco a jaz ensotavno uživam z njim.Ko me objema sem najsrečnejša na svetu,ko me pokliče se lahko menim z njim po 3 ure in nama ne zmanjka pogovora.
Vendar obstaja tu problem…sedaj na veliko razlagam kako mi je z njim in oh in sploh,vedar po seksu nisem srečna.Prej nesrečna kot srečna.V tistem trenutku mi je vseeno če gre stran,a vem da bi ga naslednji dan pogrešala.Zveze si v bistvu sploh ne predstavlajm z njim ali pa me je vsega z njim tako strah da ne čutim ničesar ko je tako.Mogoče me ne boste razumeli vendar sem morala dati to ven iz sebe..
vse skupaj mi deluje, da sta oba zelo nezrela. tudi tvoje vprašanje – kaj mu pomenim, kaže na to, da si nesamostojna odvisnica od odnosov, ki se boji resnične čustvene bližine. pomeniš mu to, kar je pripravljen narediti zate. On bi se odločil zate in pustil sedanjo punco, če bi mu ti dala 100% garancijo. To pomeni, da ko bosta mož in žena, boš ti morala biti 100%, gospod bo pa lahko izbiral, kako se bo obnašal. Vedeti moraš, da seksa tudi s svojo punco, da ji govori lepe besede, jo gleda v oči in ji laže kot pes teče. To je del njegove krasne osebnosti, na katerega moraš poleg vsega dobrega tudi računati.
Svetujem ti, da se čimprej odločiš, kaj bi rada, in če se boš odločila zanj, začneta graditi odnos na drugačnim temeljih, kot je skriven seks.
Nista preveč navezana drug na drugega, ampak odvisna in kot taka nesposobna normalnega odnosa. Ti ne vem kaj čakaš, da se ne moreš odločit, on pa vara svojo punco in tudi dopušča tako stanje (da ga pelješ žejnega čez vodo, ko ne veš, kaj bi, on pa vztraja ob tem).
Najbolje da ohladita stike na minimum. Tako si bosta dala možnost, da spoznata koga resnejšega in pri tem svojo zmedeno glavo vsaj za silo uredila. Dokler se boste takole jo-jo-jala, bo tako kot je bilo do zdaj, brez sprememb in s hladno-vročimi momenti.
On je bil zaljubljen cel cajt, ona se je pa zdaj, odkar ima on punco, menda ravno zaradi tega. In pa ker je imel eno zelo specifično oziroma netipično taktiko osvajanja. Kaj neki boš zdaj naredila, če prej nista prekinila stikov, ne vem, če ti bo zdaj lažje…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]V eni taki precej površni zvezi si z njim, ampak očitno ti tako paše. Je to znak strahu pred intimo? Ne želiš ga spustiti bližje. To ti je tako pomembno, da rajši toleriraš njegovo punco in si tako ziher, da z njim ne boš preveč blizu.
Na tvojem mestu bi se precej zamislila nad sabo in nad tem, kako sprejemam bližino. To kar imaš zdaj, je malo bližine, pa gremo spet narazen, pa nikoli nič zanesljivega, to te vznemirja. Po seksu (ko bližina vsaj v določeni meri je), pa se ne počutiš dobro. To so znaki, da še nisi zrela za resno daljšo zvezo. ali pa tvoje telo (in duša) želita bolj intimne povezave, (ekskluzivne da ima partner rad le tebe), ne samo telovadbe v postelji in tega v tem odnosu nimaš.
Nasvet: pogovori se z njim. Povejta si, kako čutita v tej zvezi. Še prej boš sama morala razmisliti, kaj ti ta zveza pomeni, da se boš lahko pogovarjala. Potem sta pa dve možnosti – morda odkrijeta skupen interes za nadaljevanje (in veliko dela na sebi) ali pa bolj verjetna – ugotovita, da je čas, da nehata. Morda pri fantu ne boš naletela na razumevanje za tvoje predloge – v tem priemru je stvar tudi jasna.
Po mojem mnenju je najslabša možnost takole nadaljevati.
Ma dajta se že spravt skupi, no! Aja, ne moreš…
Pol pa prekinta! Aja, tud ne moreš…
Oh, že vem…Nadaljujta tko, kot do zdej!!! … Aja, ne, ne, tud ne moreš, saj po seksu sploh nisi srečna…
Ehhh, ne vem, jst se vdam.
Kok sta stara, praviš? On več kot 15, ti manj kot 20…?
Oprosti, avtorica, za tole, ampak si nisem mogel kaj…
Resno… ne vem kaj bi ti svetoval… Razen…če res ne moreš prekinit z njim, potem mu daj možnost. Naj prekine s punco, začnita vezo. Če bo šlo, super, če ne, pa… jebat ga, boš imela vsaj zadevo zaključeno, ne pa kar neki. Pa še njegova zdajšna punca bo veeelik na boljšem, kot je zdaj.
No, ljudje, ko boste pa vi prenehali vsako punco, ki ima rada tesnejše odnose z ljudmi (kar pomeni da ji želja po neodvisnosti ni prioriteta in hej! s tem ni nič narobe! klicati odvisnica od odnosov – pa sploh veste ne kaj to pomeni! – ampak ker je ta izraz moderen, vsakega označite s tem, le zato ker je pač navezana na nekoga in malce neodločna (kar je normalna človeška lastnost!!), bo pa svet precej lepši!
Draga moja, želim ti da se ti izide kar najbolje zate in zanj seveda. Malce odločnosti pa le pripomore da bosta skupaj, če si tega seveda želiš in če si tega želi on (kar po tvojih besedah si).
Hvala vsem na nasvetih.Bom poskušala nekak rešit tole čeprav se je zdaj malce zalomilo in se mi od včeraj ne oglasi.Bil je čuden že pred dvema dnevoma,takrat ko sem mu omenila da sva se z bivšim pobotala in ostajava samo kolega in nič drugo.Saj vem da bo vse dobro ampak on dobro ve da to kar mi počne meni gre na živce.Moti pa me tudi in sem mu tudi to rekla da naj mi pove ko je njegova punca pri njem da ga takrat ne kličem.On pa meni zmeraj pove da mi je pozabil povedati.Moogče vse smešno skupaj,ampak njegovo početje me včasih zares moti.Obnašam se kot da bi bila najstnica kar to zdavnaj nisem več 🙂
Čisto te razumem.Sama si noro želim prekinit stike z bivšim.Največja želja na svetu mi je,da bi mi to ospelo.Najina veza se je končala že velikokrat,pa naju vedno neka nora kemija ali obsedenost privleče nazaj skupaj.Zdej sva narazen že nekaj več kot 2 meseca pa vendar sva se spet začela dobivat.Karakterno ne greva skupaj,ves čas se kregava,nimava enakih pogledov na svet…uglavnem za naju nikakor ni skupne prihodnosti.On manipulira z mano,jaz manipuliram z njim.V tem času sem tudi čisto na tleh ker vem da nihče ne sme izvedet,da se skrivaj dobivam z njim…vsi so že obupali nad mano.Sem simpatična,navzven samozavestna…ampak v sebi sem kot majhen otrok,ki umira po obrokih….Vse sem poskusila…delam na sebi,berem knjige…Veliko moških je takšnih,ki bi mi nudili ljubezen,iskreno ljubezen….pa ne gre.Ko poskusim,takoj obupam in to me še bolj potisne v objem bivšega…Vem,da sem odvisna od tega odnosa.Ko se dobiva sem srečna kot majhen otrok,potem pa me spet začne glodat strah,zavedanje da tonem…Dobesedno brez energije sem.Tega nihče ne ve ker sem navzen polna energije,v sebi pa umiram.Predstavljajte si odvisnika od droge,ki se točno zaveda,da se ne sme zadeti,a vendar se…In potem je spet na začetku…Nikoli si nisem mislila,da bom tako na dnu.Zavedam se svoje težave in sramujem se je.Namreč nihče me ne razume,vsi pravijo kako sem sploh lahko bila z njim…(ni ravno priljubljen med ljudmi).Je precej samovčen tip,ki mora biti povsod v središču pozornosti.Jaz pa to pri njem najbolj sovražim in tudi ostali ljudje,zato pa ga nihče ne mara.Pa ni pomembno to,tudi jaz imam veliko svojih napak.Ampak za naju ni skupne prihodnosti in to vedo vsi,tudi jaz.Me pa neka nora strast,kemija,ne znam opisat kaj je to…stalno vleče k njemu.In zgodba se ponavlja že veliko let.Prosim pomagajte.Zadeva je prišla d te točke,da res ne vidim izhoda.Prosim ne me razumet narobe,zavedam se tažave,zavedam se svoje neodločnosti…delam na sebi,ampak mi ne uspe.Če ima kdo podobne težave ali ima kakšno idejo kaj naj še storim,da se rešim iz tega začaranega kroga…prosim,dajte mi nasvet!!!
Torej je tvoj nasvet njej brezpredemetn, samo da si “dal svoj glas”. Sicer so naši nasveti tukaj itak samo smerokaz, no, tvoj še to ni. Je samo prijazno mahanje v pozdrav.
@neopazna: ko te bo dovoljkrat sesulo vajino pingponganje, verjemi, da boš potegnila črto. Koliko truda si dejansko vložila v prekinitev stikov z njim? Koliko dni zdržala brez da bi ga slišala?
Že leta imaš težave z istim tipom? Kaj pa tvoje veze? Si bila vseskozi samska ali varaš svoje tipe?
Ne varam…bila sva skupaj 6let.Od tega narazen pa skupaj…Ko sva bila narazen dlje časa sem šla na kavo še s kakšnih drugim moškim,v upanju da preusmerim misli z bivšega,da se probam zaljubit v druge…Še do poljuba ni prišlo kaj sele do sexa.Vedno sem se ustrašila in pobegnila nazaj v objem bivšega.Res sem delala veliko na tem,kak mesec je vse vredu,imam energijo…potem pa se ustašim,da sem ga res dokončno izgubila in spet vzpostaviva stik.Tudi on ni v vezi…Noro boli,vse bi dala da se izvlečem iz tega…Kot droga je…
Otrok razmišlja tako, kot ti. Če izgubi mamo ali očeta, bo umrl, se mu bo zrušil svet. Ne bo preživel brez njune ljubezni in podpore. In ti tega svojega bivšega enako doživljaš. Moraš si reči, da si odrasla oseba, da boš preživela brez njega, njegove podpore, “ljubezni”. Še posebno se spomni na vse tiste razloge, zakaj ne moreta bit skupaj, zakaj sta se tolikokrat razšla. Če v 6 letih nista uspela poštimat zadev, jih ne bosta v 60 letih.
Izbriši njegovo številko in vedno, ko ga boš hotela poklicat, pokliči raje kako kolegico, preusmeri svojo potrebo drugam, loti se česa fizično, pejt pucat 🙂
Res sem ti hvalezna za odgovor-ujčkanje.In zavedam se,da moje vedenje izgleda totalno razvajeno in otročje.Mogoče je tako težko tudi,ker se bojim,da ne bom nikogar več tako ljubila…Krivdo prelagam nase.Pa saj sem bila dejansko veliko kriva tudi jaz ker sem ga hotela na silo spremeniti.Ko se nisem več znala obvladovat sem uporabljala žaljiva besede,zelo žaljive…Seveda jih je tudi on.Oba sva bila noro ljubosumna…Se mi zdi,da sva že merila moč,kdo lahko zdrži brez drugega…Ampak,vedno je nekdo popustil in poklical.Ko sem dobla klic ali sms od njega (v času ko sva bila narazen kak mesec ali več),mi je pomenilo več kot,bi mi nekdo dal goro denarja.Takrat sva pozabila vsa nasprotja,razumela sva se…kak teden…potem pa enako.Priznam,za veliko kreganj sem bila krivec jaz.Ko sem začutila in se zavedala,da ne morem brez njega sem začela še bolj manipulirat…in začaran krog se je nadaljeval.Zdaj pa enostavno ne morem več.Nimam volje več sploh vstati iz postelje…In ko vem,da mi je on na voljo in,da se lahko bolečina konča če ga pokličem,je potem vse še toliko slabše.In kolikor sem neodločna potem to na koncu tudi vedno storim…Ampak zdaj že zaradi staršev in predvsem zaradi sebe želim končati to…Bližam se 30 letom.Ali mislite,da lahko to prebrodim brez terapevta???