Poročena sva 17 let. Bili sospusti in viški. Zadnje čase sva se imela dobro. Celo najini želje in cilji so se začeli uresničevati v najino veliko skupno veselje. Potem pa kot z jasnega: BUUUMMM. Prepir, vpitje, žalijivke.
Občutek imam, kot da se je v hipu zrušilo vse, kar sva gradila…
Počutim se utrujeno, žalostno, samo…..

Pozdravljena meti

Razumem te, kar doživljaš v svoji notranjosti v tem trenutku.
Samota in oddaljitev včasih pomagata, da o sebi premisliš, pa vendar, kaj je sprožilo vsa ta občutja, ki sedaj preplavljajo tvojo dušo in srce?

Lahko zaupaš še več, da ti bomo lahko pomagali?

Zelo lep dan ti želim

Rina

Draga Meti,

lahko razumem vaše občutke in doživljanje, saj če se nekaj pojavi nepričakovano in je neprijetno, nas lahko še bolj prizadene in rani. Verjetno je to za vas bil šok, saj vama je v zadnjem času šlo dobro, zato si sedaj le vzemite čas zase, da si vsaj malo zacelite rane. Sprejmite stanje, v katerem ste se znašli, sprejmite svoje občutke in čustva ter zares ljubeče skrbite zase.

Poizkusite narediti v sebi refleksijo vajinega odnosa in tega, kako se je v zadnjem času partner obnašal do vas – je morda bilo kaj takega, kar do sedaj niste opazili, pa bi lahko vplivalo na to, da se sedaj obnaša tako kot se? Se je njemu zgodilo kaj takega, kar bi lahko vplivalo na njegovo spremenjeno obnašanja – morda za to niti ne veste. Ste se vi kakorkoli spremenili v odnosu do njega? Skušajte se iskreno pogovoriti z njim, ko bo pravi trenutek za to.

Za kakšen še bolj konkreten odgovor pa vas vabim, da svojo situacijo in dogajanje v zadnjem času malo bolj podrobno opišete.

Veliko notranje moči vam želim!

Odločila sem se, da dam čas sebi in njemu. Brez vprašanj, samo mir. Sama ga ta hip najbolj rabim. Mislim pa, da je največji problem v tem, da je prfekcionist polwg tega pa še potrebuje potrditev od ljudi, ki mu tega ne bodo dali. Dovolil si je, da je ves gnev stresel name. Užaljena sem. Ne bom sicer vidno, tako da bi drugi opazili, bom pa pokazala, da je šel tokrat predaleč. Nimava navade, da se kujava. Dopoldne sem si šla kupit nekaj, česar sploh nisem imela v planu učinek pa je čisto potiho v meni…..

jaz sem na istem. Ves gnev je v soboto zvečer stresel name, zdaj se kujava. On spi na kavču in ne govori z mano. Opravičit se noče. Pri drugih išče potrditev (gre za probleme, ki jih ima z mojimi bližnjimi, ker je on zelooo delikaten za določene stvari. Jaz mu sicer “moram” stati ob strani pri njegovem mišljenjue, sem mu pa povedala, da se ne strinjam z njim o določenih stvareh). In zdaj me je žalil (kot ničkolikokrat doslej) in na koncu, namesto, da bi jaz bila jezna in se kujala, je ravno obratno. Živim v hiši tišine in napetega ozračja. Najina enoletna punčka , upam, da še tega ni začutila. Če ne bi bilo otroka in zgrajene hiše, bi takoj!!!!! odšla.

ja, še to, pa pijan je bil, kot ničkolikokrat doslej. In takrat me vedno žali. In vedno vedno mu takrat privrejo na dan take ideje, da ne morem verjet. In vedno pomislim na mojo sosedo, ki je pred elti dejala: KAR ČLOVEK TREZEN MISLI, PIJAN GOVORI. Vem da je to res in tega me je najbolj groza.

O, ljubi bog, mobi, saj vem, meni je lahko reči, ampak res ne vidim druge kot oditi. Ne glede na vse. Punčka že sedaj čuti napetost, samo slabše bo. Pa ne samo punčka, predvsem zate gre. Če boš poskrbela zase, boš s tem tudi za njo.
Oprosti, saj vem, meni je lahko govoriti, a vseeno ne vidim druge poti.

Draga Mobi,

strinjam se z Mašo, vaša punčka gotovo že sedaj čuti napeto ozračje. Otroci so zelo senzitivni in opazijo marsikaj, čeprav ni nujno, da to povedo ali pokažejo.

Svetujem vam, da razmišljate o tem, kako boste svojemu partnerju postavili mejo in ne dovolili, da vas uporablja kot “koš za svoje čustvene smeti”. Imate svoje dostojanstvo in ne dovolite, da ravna z vami, kot se mu zljubi. Dobro bi bilo, da bi se resno pogovorila (če je to možno) – povejte mu, da razmišljate tudi o ločitvi, če ne bo šlo drugače. Kljub zgrajeni hiši in otroku vam ni treba vsega prenašati in trpeti v sebi.

Želim vam veliko notranje moči in pravih odločitev!

Draga Meti

Kot je napisala Maša22 zadnji odstavek. Da lahko je govoriti, preiskusiti pa žal zelo težko in tukaj ti lahko pove katera oseba, ki je kaj takega podoživljala kot ti. Lahko omenim, da sem to jaz, sem imela podobnega moža kot TI. Trpela sem kot kristus na križu 11 let. Tudi moja hčerka je bila majhna in je vse čutila, da z nama ni nič dobro. V hiši je bila vedno neka napetost, nekako kot pritisk, da bi naj rajši eksplodirala. Tudi jaz sem premišljevala, da zaradi otroka bom potrpela, ko sem to omenila socialni delavki mi je odgovorila, da punčka sedaj bolj trpi kot pa, da bi bile same in naj se ločim. Točno tako je in ima prav. Jaz pa zabita baba in še in še trpela. Vse sem bila samo človek NE. Sedaj sem srečna, ko bivšega več ne vidim (hvala bogu)…

Lep pozdrav in veliko sreče ti želim!
Doroteja