Z partnerjem sva skupaj 12 let,imava 2 soloobvezna otroka.Jaz sem zaposlen apogodbeno,tako da sem vec doma kot on.Skrbim za vse kar se tice mene,njega,otrok.Vse je na meni.Skrb za otroka,za solo,za nalogo,za vse dejavnosti ki jih imata,potem gospodinjstvo,skrb za hrano,da je vedno kaj v hladilniku,skratka vse od a do z.On dela 8 ur dnevno,pride domov,poje kosilo,prebere casopis,vcasih se vleze,potem racunalnik,in to je vsak dan enako.Vsi samo skacemo okoli njega ko je doma.Non stop me zali,vcasih glede sluzbe,kaj si te mislim,kolko sem stara pa nic ni iz mene.Naj povem da se jaz borim za to da imamo vedno hrano,da sta otroka oblecena,da placam poloznice da otrokoma lahko kdaj kaj kupi,skratka on dobi placo,in je v istem dnevu ni,se premalo je.Ja,placa kredit,pa svoje dolgove,pa se najemnino,pa konec.Jaz pa placujem vse poloznice nastale doma,potem vse solske,pa skrb za hrano,bencin,cistila,…skratka jaz se trudim,pa mi ni vseeno,on pa se obesi na moja ramena in si misli da bom pac za vse poskrbela jaz.Zraven tega me zali,nikoli nisem dovolj dobra,obremenjuje me s tem ker sem predebela,in ne more videt da zvecer jem(visika 160,tehtam 54 kg).Tudi nasilen je do mene vcasih,ce se kaj skregava,me kar vdari ali se dere tako zverinsko da me samo cakam kdaj me bo vdaril.Sedaj sicer jemlje antidepresive,ampak v bistvu je zame enako kot prej.Ves cas ko se pogovarjavamali pa je slabe volje,samo cakam kaj ga bo razjezilo in da me bo vdaril.Zivel je z ocetom alkoholikom,ki je pretepaol mamo in njega.Jaz paa vec z njim ne morem zivet,saj nima smisla,
vse sama naredim,tako da ga sploh ne potrebujem,on mi je eno veliko breme,saj moram se za njega skrbet kot za otroka.Nikoli se ne postavi zamenikjer,pred dobenim.Ko bi se moral zavzet za nas,za druzino,da rep med noge in je tiho,in hinavski,a mene pa vdari,pa nadere in vse.Jaz sem odgovorna oseba in znam sama poskrbet zase in za otroke,vendar me je strah da bi mi kaj naredil,ali otrokom,ce bi sla stran od njega.
Kja mislite vi o vsem?

Res ste v težkem položaju. Vaše razmišljanje in odločitev, da ga boste zapustili pa so popolnoma na mestu. Ker je vaš mož nasilnež se ga bojite, ker res ne morete predvidevati njegovega vedenja. Da boste svojo odločitev lažje izpeljali in s tem pomagali sebi in svojim otrokom, si poiščite pomoč v enem od društev, ki pomagajo ženskam, ki so žrtve nasilja v družini.

Alenka B

Draga xxx2 teči od njega stran kakor hitro te nesejo noge.

Pojdi stran, če le imaš možnost! In možnost se vedno najde! LP.xxx2 napisal:

> Z partnerjem sva skupaj 12 let,imava 2 soloobvezna otroka.Jaz
> sem zaposlen apogodbeno,tako da sem vec doma kot on.Skrbim za
> vse kar se tice mene,njega,otrok.Vse je na meni.Skrb za
> otroka,za solo,za nalogo,za vse dejavnosti ki jih imata,potem
> gospodinjstvo,skrb za hrano,da je vedno kaj v
> hladilniku,skratka vse od a do z.On dela 8 ur dnevno,pride
> domov,poje kosilo,prebere casopis,vcasih se vleze,potem
> racunalnik,in to je vsak dan enako.Vsi samo skacemo okoli njega
> ko je doma.Non stop me zali,vcasih glede sluzbe,kaj si te
> mislim,kolko sem stara pa nic ni iz mene.Naj povem da se jaz
> borim za to da imamo vedno hrano,da sta otroka oblecena,da
> placam poloznice da otrokoma lahko kdaj kaj kupi,skratka on
> dobi placo,in je v istem dnevu ni,se premalo je.Ja,placa
> kredit,pa svoje dolgove,pa se najemnino,pa konec.Jaz pa
> placujem vse poloznice nastale doma,potem vse solske,pa skrb za
> hrano,bencin,cistila,…skratka jaz se trudim,pa mi ni
> vseeno,on pa se obesi na moja ramena in si misli da bom pac za
> vse poskrbela jaz.Zraven tega me zali,nikoli nisem dovolj
> dobra,obremenjuje me s tem ker sem predebela,in ne more videt
> da zvecer jem(visika 160,tehtam 54 kg).Tudi nasilen je do mene
> vcasih,ce se kaj skregava,me kar vdari ali se dere tako
> zverinsko da me samo cakam kdaj me bo vdaril.Sedaj sicer jemlje
> antidepresive,ampak v bistvu je zame enako kot prej.Ves cas ko
> se pogovarjavamali pa je slabe volje,samo cakam kaj ga bo
> razjezilo in da me bo vdaril.Zivel je z ocetom alkoholikom,ki
> je pretepaol mamo in njega.Jaz paa vec z njim ne morem
> zivet,saj nima smisla,
> vse sama naredim,tako da ga sploh ne potrebujem,on mi je eno
> veliko breme,saj moram se za njega skrbet kot za otroka.Nikoli
> se ne postavi zamenikjer,pred dobenim.Ko bi se moral zavzet za
> nas,za druzino,da rep med noge in je tiho,in hinavski,a mene pa
> vdari,pa nadere in vse.Jaz sem odgovorna oseba in znam sama
> poskrbet zase in za otroke,vendar me je strah da bi mi kaj
> naredil,ali otrokom,ce bi sla stran od njega.
> Kja mislite vi o vsem?

Pozdravljena. Sicer še nimam otrok niti nisem poročena, vendar sama predobro vem, kaj pomeni da je žena dobesedno suženj poleg tega pa je to vse samoumevno. Hm, kaj sedaj. Jest pravim tkole. Verjetno si od vsega začetka vse ti delala ti ni pomagal in je to postalo samoumevno. Sedaj ko imata pa otroke je pa veliko težje predvsem zate. Ni lahko biti gospodinja, mati, zaposlena… Poleg tega vse ti financiraš. Tko je, jest mislim, da mora biti v odnosu lepo pošlihtano. Sej ne da more tip zdej skoz pucat pa posodo pomivat, je pa zelo lepo če to vsaj ceni oz. ti priskoči na pomoč zaradi sebe ker rad, ne pa da se je treba prepirati. Poleg tega pa nima za položiti roke nate. Kaj bi on brez tebe? Ima skuhano, oprano, vzgojene otroke. Ma sej sam nakladam ampak je res. Sama si ne znam predstavljati življenja brez svojega fanta čeprav vem, da mu ni glih za pospravljati kuhtai tralala ampak zato počne kaj drugega. Razumem da nekdo ni zato nekdo pa je. Vsak se pa lahko malo potrudi in da kaj od sebe. A ne? Zakaj pa moramo ženske vse narest pa bog ne daj se kej upirat. Skratka in zdolga dejta se pogovorit če pa ne bo šlo pa kar po mizi udari. Jest bi ker sem tak človek. Lp