Kaj mi svetujete?
Lep pozdrav.
Pišem vam, ker potrebujem nasvet, kako bi se lotila svoje težave. Problem je namreč, da se v kriznih situacijah ne znajdem prevec dobro, še posebej, ko gre za konflikt z ljudmi, ki jih imam rada. Takrat se mi ponavadi zgodi, da ne morem odpreti ust in povedati, kar bi rada, ker potem vedno planem v jok, če je kaj zelo hudo narobe. In že nekaj časa je hudo narobe, pa se ne morem in ne morem rešiti tega. Ne vem, kako naj to povem nekomu, saj ga bom s tem zelo prizadela. In to mi je najhuje – vedno se mi zatakne, kadar bi zaradi mene trpel kdo drug. To me že nekaj časa uničuje. Enkrat, celo dvakrat sem že povedala in takrat naletela na tak odziv, da sem zaradi tega dala svoje želje na stran. Ampak na dolgi rok ne gre tako in zdaj me je strah povedati še 1x ter končno rešiti stvar do konca. Gre za to, da ne morem biti več s svojim dosedanjim partnerjem in da imam rada nekoga drugega. Po eni strani me uničuje to, kako zelo težko sprejema vse to, po drugi strani pa to, da nisem z osebo, s katero bi želela bit. Včasih se mi zdi, da se vrtim samo v krogu. Včasih sem jezna, ker se mi zdi, da dosedanji fant izkorišča mojo neodločnost v svojo prid in mi zato še otežuje vse skupaj. Ne vem. Zato vas pa prosim za nasvet, kako naj se lotim tega, da bi se končno kaj spremenilo.
Najlepša hvala za vašo pomoč in lep dan še naprej.
Draga Barbara,
predlagam vam, da si najprej vzamete cas in pri sebi razmislite, kaj zares zelite, potrebujete. S tem boste dobili dobro izhodisce tudi za pogovor. Ce veste, zakaj ne zelite biti vec s sedanjim partnerjem, vam bo to lazje tudi mu povedati na primeren nacin, da ga boste cim manj prizadeli. Vsekakor je vasa odgovornost, kako mu boste to povedali, potrudite se, da bom cim bolj iskreno in socutno, hkrati pa se skusajte zavedati, da so njegovi odzivi na vase besede njegova odgovornost (na primer njegova prizadetost, njegovo izsiljevanje, manipulacije). Ce boste v sebi dobro vedeli, zakaj ste se odlocili nekaj narediti, boste tudi lazje obdrzali svojo namero in vas tudi vedenje drugega ne bo odvrnilo od tega.
Srecno!
Pozdravljeni!
Najprej moraš razčistiti pri sebi. Če si prepričana, da imaš rada drugega, nima nobenega smisla, da vztrajaš v laži in zavajanju, ker boste slej kot prej trpeli vsi trije: ti, ker ne boš s tistim, ki ga imaš rada, tvoj sedanji partner, ki mu boš natikala roge in nenazadnje tvoj novi izbranec.
Seveda pa bodi čim bolj iskrena, počakaj na primeren trenutek in naredi, kar se ti zdi najbolj pošteno in najbolje za vse tri.
Tvoje življenje je samo tvoje. Če z njim nisi zadovoljna, ga boš spremenila. Pri tem pa te nihče nima pravice ustavljati, še najmanj v imenu ljubezni.
Toda! Misliš, da boš z novim partnerjem srečna? Če bi bilo s tvojim sedanjim kaj narobe, bi nam verjetno to povedala (je nasilen, me komandira kot otroka, kontrolira moj denar in telefon, pije, laže in samo ena od teh reči bi zadoščala za potrditev prvega odstavka). Če pa si se kar brez razloga vzporedno zaljubila, potem je verjetno tudi tvoja morebitna druga zveza obsojena na propad. Iz najverjetneje enakega razloga. Žal mi je.
Vzemi si čas za temeljit razmislek! (Ali živita skupaj? Potem bi bilo dobro, da se za vsaj en teden ali dva umakneš iz stanovanja in v tem času z nobenim od njiju ne vzpostaviš stika.) Piši seznam pričakovanj od kandidata ena, dve in sanjskega, seznam lastnosti, ki te motijo pri ena, dve in kaj bi te tako motilo pri sanjskem, da bi z njim v trenutku prekinila, kaj si v življenju poleg obojestranske ljubezni še želiš in premisli, ali to sploh lahko dobiš od katerega. Sedem seznamov torej. Potem šele se začni odločati.
Bojim se, da boš še zelo trpela, če boš “sledila srcu”. Ne znam pojasniti, le slutnja je.
mimaŠ,
vse te sezname sem v mislih že naredila. Ničkolikokrat sem premisljevala o tem, kakšen je sedanji fant, kakšen je tisti drugi in kaj na splošno pričakujem od moškega, s katerim bi delila življenje in si ustavrila družino. In do tega, da sem se zaljubila v drugega, tudi ni prišlo kar tako, samo od sebe. S sedanjim fantom sva namreč zvezo začela v drugem letniku srednje šole, kot prijatelja. Če bo šlo, bo šlo, če ne, pa ne, sva si rekla. In tako so leta kar tekla, dobro sva se razumela, bila sva kot sorodni dušici, istih misli, všeč so nama bi iste stvari. Ampak počasi sem dobivala občutek, da sem vedno jaz tista, ki se prilagajam in popustim pri stvareh, kjer se nisva čisto strinjala, da veliko naredim zanj, kar mi ni bilo težko, saj sem ga imela rada, on pa je od mene hotel vedno več. Ko sem mu to tudi povedala, mi je na pol v hecu očital, da ga nimam dovolj rada in da bi on to naredil zame, če bi ga prosila. Vsega je bilo in vem, da sem sama pustila, da so stvari prišle tako daleč, da so se moja čustva zaradi vsega tega tako spremenila. Med tem časom sem spoznala drugega, ki je skoraj čisto nasprotje sedanjega fanta. Fizično je čisto drugačen, po karakterju, mišljenju, prihaja iz drugačnega okolja… Že od samega začetka sem čutila neko močno energijo, privlačnost do njega, kar do sedanjega fanta v taki obliki tudi na začetku nisem, saj sva zvezo začela bolj kot prijatelja in iz radovednosti. Ne iščem ideala, vem pa, da je z nekom lažje živeti kot s kom drugim. Ne vem… Zakomplicirano. Lahko ti pa povem, da trpim zdaj, ker me srce tako močno vleče k drugemu, po drugi strani je pa tudi to srce tisto, ki mi ne pusti, da bi sedanjega fanta tako prizadela. Ampak s tem ne delam usluge nikomur, saj vem.