Kaj mi manjka
Pozdravljeni.
Ne znam si več sama pomagati. Zato prosim za nasvet, kako dalje in kaj naj storim.
Pred leti me je zapustil fant. Na precej grd način. Zelo me je potrlo. Začela sem verjeti, da si ne zaslužim sreče in ljubezni. Da sem grda in nesposobna. Bulimija. Zredila sem se za 5 kg. Ostajala sem doma, zaprta v sobi, z hrano, bruhanjem in jokom. Do nekega dne. Takrat sem spoznala, da to ni življenje in da je moje stanje hujše od smrti. Da imam samo eno možnost – postaviti se na lastne noge. Tako sem tudi storila. S pomočjo prijatelja, ki je bil prav takrat tudi v krizi, sva ogromno hodila na sprehode, se pogovarjala o najinih problemih in uspelo nama je prebroditi krizno obdobje. Diplomirala sem, se zaposlila ( imam kar precej zahtevno delo ), spoznala svojega bodočega moža, rodila sina, se poročila, odločila za študij ob delu in začeli smo graditi hišo.
Tako – zdaj pa je še vse huje kot je bilo pred leti. Spet sem začela dvomiti vase, spet se prenažiram, spet sem grda in nesposobna, In kar je najhujše, ne znam se več sama postaviti na noge. Kaj lahko storim in kaj je vzrok mojemu obnašanju, jaz mu namreč ne pridem do dna. Prej sem se lahko zaprla v sobo in jokala, zdaj pa ne morem kar pustiti otroka in moža in jokati. Saj ju ne želim obremenjevati s svojim stanjem. Še to – tudi do spolnosti mi ni, pa možu pravim, da imam trenutno krizo in da bo že bolje. Pa se predolgo vleče.
Ola
Pozdravljena Ola
Svetujemo vam, da se obrnete na forum za motnje hranjenja, kjer odgovarja Ana Zihrl. Ona se s tem podorčjem specifično ukvarja in ima veliko izkušenj.
Lahko se obrnete tudi na Žensko svetovalnico( tel. 01 434 72 61), Društvo Muza ([email protected]) ali Zavod za psihosocialno pomoč z umetnostjo(031/378-082). Vsi ti izvajajo različne programe za motnje hranjenja ter imajo tako individualna svetovanja kot tudi skupinska srečanja.
Želimo vam veliko uspeha.
Ozarovci