Po desetih letih zakona v katerem je bilo več psihičnega kot fizičnega nasilja, sem se z dvema otrokoma odselila.
Nismo imeli šanse oditi na miren način,skoraj so nas z njegovimi starši vred vrgli iz hiše.Časa da si v miru najdemo nekaj spodobnega nam skoraj niso dali.
Nekako smo se pobrali,ne še čisto.Imamo nekako mir,če temu lahko tako rečem….ampak Problemi so.Ni jih konca,pa sem misila,da sem najtežje dala skozi.Sprva se je hotel ločiti kar čez noč in me nahitro zradirati iz živlenja. Ko sem zbrala tolko moči napisala papirje pa mi jih ni hotel podpisati.Vložila sem tako tožbo za razvezo.S pomočjo odvetnika seveda.
Za otroka ne plačuje nič.Hčerka je v šoli 8 let,sin v vrtcu 4 leta.Od mene je zahteval,naj napišem,da bo plačeval preživnino,ki jo je sam določil od uradne ločitve,prej ne.In seveda,če bo imel denar.
Z menoj ne komunicira.Poln je žaljivk,groženj.. a stike z otroki želi imeti.Kljub vsej situaciji skušam obdržati trezno glavo in mu stikov ne branim.Ampak o stikih se ne želi dogovarjati z menoj Obremenjuje otroke.Starejši hčerki po telefonu določi takrat in takrat (ponavadi izbere soboto),določi uro, ko jih pride iskat in ko ju pripeje nazaj.Skušala sem mu pojasniti,da tako ne gre,pa se dobila le polno groženj in grdih primitivnih besed nazaj..KO mi otroke pripelje nazaj mi ponavadi grozi in žuga še s tem,da me bo pretepel itd…,sploh če izbrska iz otroka kaj,kar mu ni všeč..izve pa vse….
Naj povem,da ima s hčerko vsak dan stike ( pred šolo zjutraj ) in po pouku,saj jo hodi iskat,ker zivi v bližini šole.Skratka sam se meni brez mene z otrokom in jo tako tudi večkrat obremenjuje po mobitelu.Obvezno vsak dan pred spanjem,da jo vpraša če je naredila nalogo kaj dela itd… …Pa verjemite da to ni iz skrbi….Zbiral je tak način vzgoje s trdo roko.Za oba otroka,veliko je bilo vpitja i tudi groženj.Ti bom polomil vse kosti,ti bom izpuli vse lasje,ne maram te itd….
Kaj naj naredim,zavrtela sem že veliko telefonov,potrkala na razna vrata,nikjer ne dobim nič konkretnega…..Ko smo se na hitro odselili,sem sa na center,pvedala zgodbico ,ki je žal resnična,misleč da bodo naredil zapisnik,pa so dejali da to ni njihova praksa.Da sem naredila že to sama,kar bi mi oni lahko pomagali,našli varno hišo oz začasno namestite…rekli in pondili so mi samo pomoč zame,če jo rabim..Pravijo otrok je njegov ima pravico jih videti,bit z njimi… in jaz zaenkrat v roki nimam še nobega dokumenta.Papirji pa čakajo vrsto na sodišču.Na povem,da tisti čas,ko je vsak dan s hčerko ni vedno z njo.Pusti jo doma pri starših svojih ( šel je k njim nazaj živet. eno nadstropje višje..živijo skupaj),ti pa hčero stalno obračajo z besedami proti meni.Hčerka mi marsikaj pove,če na kaj odreagiram možu in ga seznanim,hčerki naredim s tem samo pekel…Zaslišuje jo,obsoja zakaj laže in slepo verjame le svojim.Če mu kaj pojamra,kaj se ji je zgodilo,k njega ni bilo doma,pravi da sme jo jaz to našuntala zanalašč….
Z otrokoma sem non stop,tudi prej je bilo tako.Za vse sem bila sama.On je bi bolj malo prisoten v našem družinskem živlenju.Bolj je živel živlenje zase.
Danes ji je po telefonu pred šolo rekel celo to,da jih bo vzel meni za zmerej,ko sem ga vprašala,ka se dogaja popoldan tam pri njem,kajti ugotovila sem,da je začela površno delati in skrbeti za šolske obveznosti,in mi jih prikrivati,kolko naloge v resnici res ima.Začele so padati obtožbe,da z otroki vred hodim ponoči okoli in se “lajham” in da zato otrok nima reda.Kar ne drži in je čista laž,ki meji že na bolezenske izmišljanju.
Naj povem,da tisti dan,ko sta oba otroka pri njem ni nič poseben za otroka.Ponavadi ne gredo nikamor ven,ne pelje ju nikamor,ne kupi ničesar..včasih gredo le do knjižnice,kjer jima napoka videokasete,če da bosta doma gledala…In potem čez teen bremeni s tem,kdaj jih je potrebno vrniti nazaj….In tu sem jaz spet tista grda,ko se potem borim doma,da pred tv pa po cele dneve le ne bosta sedela,da o primernosti vsebine kaset niti ne govorim…… In še bi lahko pisala.Skratka moj pekel se ni končal.Kaj naj naredim,oz do kam lahko potegnem rez…da bomo resnično v miru,ki smo si ga tako hudo in težko priborili tudi živeli in ga ohranili…
Prosim za nasvet.
Hvala

Spoštovana Mojca!

Res težke stiske preživljate z otroci zaradi situacije, kjer ni možnosti za normalno komunikacijo z možem, kjer trpite nasilje in kjer so otroci kot med dvema ognjema, sredi bitke dveh sovražnikov.

Glede preživnine bi vam povedala takole. Če ste sklenili dogovor o preživnini oz. če je bila izdana sodna odločba o odmeri preživnine, pa mož preživnine ne plačuje, potem čimprej vložite na sodišču Predlog za izvršbo preživnine. V kolikor menite, da je določen znesek za preživnino prenizek, pa lahko zahtevate tudi zvišanje preživnine in sicer s tožbo. Če pa slučajno še nimate nobene odločbe, potem nemudoma vložite Tožbo za preživnino.

Pravite, da mož z vami ne komunicira, po drugi strani pa da je poln žaljivk in groženj. V tem primeru je boljše, da komunicirata le v tolikšni meri, kolikor je nujno zaradi skupnih otrok, s katerima ima stike. Npr. Če bo želel, da prideta otroka k njemu, pa boste iz utemeljenih razlogov menili, da to ne bo možno, mu pošlite SMS, da zaradi tega in tega otroka ne moreta k njemu ali če bosta šla k njemu, mu lahko prav tako sporočite, da mora npr. otrok vzeti to zdravilo ob tej in tej uri. V druge stvari pa se ne spuščajte.

V kolikor pa mislite, da lahko njegovo ravnanje povzroča negativne posledice na otrocih, se obrnite na CSD, katerega skrb so koristi otrok. S pogovorom lahko pojasnijo možu, kako je najboljše ravnati zaradi koristi otrok. Njih bo vseeno drugače slišal kot vas, ker je med vama veliko nesprejemanja in mogoče tudi sovražnosti. To sovražnost ali negativno energijo med vama pa poskušajte spremeniti v bolj pozitivno, vsaj iz svoje strani. Gotovo je težko pozitivno razmišljati o človeku, ki vam je zadal toliko hudih stvari. Vendar vam želim, da zaradi otrok in tudi sebe, vseeno poskušate. Pozitivne misli se prenašajo tudi na druge in takšna energija se začne vračati. Vem, da se sliši nerealno, a mogoče boste uspeli.

Zaradi groženj pa ga lahko prijavite na Policijo. Mogoče boste rekli, da se to ne sklada s prejšnjim odstavkom, vendar pri prijavljanju nasilja ne gre za maščevalnost, ampak za sporočilo, kaj je dopustno in kaj ne ter za to, da storilec kaznivega dejanja odgovarja za to, kar je storil.

Zelo pomembno je, da otrok ne obremenjujeta z vajinim odnosom. Sedaj boste rekli: “Povejte to njemu.” In prav imate. Vendar tega njemu ne morem povedati, vi pa mu tega kot kaže tudi ne morete povedati. Lahko pa poskrbite, da bosta vsaj pri vas neobremenjena in brezskrbna, kakršno naj bi otroštvo tudi bilo. To, kako se on kot oče obnaša do otrok, je drugo vprašanje. Gotovo počne veliko napak in ker gre za vaše otroke, ste vi tudi pozorni na takšne stvari. Vendar dokler resno ne škoduje otrokom, mu prepustite njegovo vzgojo, saj druge možnosti niti nimate. V nasprotnem primeru pa je kot rečeno pristojen naslov za reševanje takšnih problemov CSD, poleg njega pa tudi Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Oče ne glede na to, kakšen je ali tudi če ga sploh ni blizu, otroku vedno zelo veliko pomeni in vaš mož bo v življenju vaših otrok vedno zelo pomembna oseba. In če jim on dovoli stvari, ki jih vi ne dovolite npr. preveč gledanja TV, ne mislite, da izpadete grda. Otroci veliko razumejo, če se jim obrazloži, zakaj so določena pravila. Znajo biti pa tudi zelo iznajdljivi in tudi izkoristiti, takšne situacije, za to da bi najbolje prišli skozi in da bi lahko delali, kar jim trenutno ustreza. Zato verjetno tudi slišite očitke, v smislu: “Pri očiju pa lahko gledam TV, bom šel pa k očiju.” Ne jemljite si jih k srcu. Mislim pa, da so otroci še bolj veseli, če gredo ven, kot pa da samo sedijo pred TV. Česar ne bodo dobili pri očetu, pa bodo dobili pri vas. Otroci potrebujejo tudi meje in počutijo se bolj varne, če so meje in pravila jasna.

Mislim, da ravnate zelo razumno, da možu ne omejujete stikov, saj bi v nasprotnem primeru imeli še več problemov. Predlagam pa, da odvetnik, kolikor se da, pospeši postopek ureditve stikov, da bo potem točno natančno določeno kdaj in kako bodo stiki potekali, da bo potem čim manj sporov. Pri tem pa na sodišču sklenite z njim kompromis, ne odločajte se pod prisilo. In če hči pove, da ji ni dobro, ko je sama z njegovimi starši, se lahko tudi dogovorite, da naj ima stike samo takrat, ko bo on doma. Mislim, da boste pri možu samo z neobtožujočim, rahlo distanciranim pristopom, kaj dosegla. Za njegove obtožbe, da se “lajhate” pa ni vredno besed. Ne menite se za njih, saj so prazno govoričenje.

Srečno!

Spoštovani !

Najprej vprašanje , ali mora gospa Mojca nujno omogočiti otrokom stike z očetom , če – le ta niti ne plačuje preživnine ( razveza je še na sodišču kakor sem uspela razbrati ) in dalje več kot očitno je , da sta otroka predvsem starejša hčerka po obisku pri njenem očetu popolno zmedena in polhna nagovarjanj starih staršev proti njeni mamici ?? Namesto , da bi ju kot prava dedek in babica peljala na sladoled , igrišče itd….
Dalje..
Kako naj se Mojca znebi oziroma reši ( kar se meni zdi nedopustno , oprostite prosim ) , da bivši mož stike ureja z hčerko , ki ima devet let namesto z materjo ????? Se pravi mož ignorira bivšo ženo in jo pred otroci zaničuje , kar dokazuje tudi to kako malo je vredna , da ne komunicira z njo o dovoljenem času obiskov.

Ugotavlja se , da ti obiski na otrocih žal puščajo negativne posledice , kaj lahko mamica stori ?? In koliko dejansko je CZSD resnično pripravljen sodelovati v tej smeri ?

In , ali je mami dolžna omogočati stike že sedaj ko še ni zadeva na sodiču prišla na vrsto ??

Pa še , kaj pa to da je mamica v slabi finančni situaciji kar je posledično odselitve logično , a ne dobi niti dinarja od b. moža , to ne pomeni nič za odgovornost moža da kot ” skrben ” oče plača kar mora plačati to pa je preživnina za lastna otroka .

hvala lepa za odgovore
tanja

Berem zgornji post, ki je tako podoben mojemu in vidim, da nam nobena institucija ne more pomagati. Ko sem bila na razpravi za ločitev mi je sodnica rekla, na mojo razlago, da se mož ne drži nobenih dogovorov v zvezi z obiski otrok in kaj mi je narediti, da naj močno premislim in mi toplo odsvetuje, da bi klicala policijo (v dobro otrok seveda). CSD nima nobene moči, vse institucije so mi rekle, da moram razumno sama urediti z možem?!?! Ne najdem poti ven, vsak dan pa je za otroke pekel

Spoštovana Tanja!

Osebni stiki med otrokom in roditeljem, ki nima skrbništva, so v prvi vrsti pravica otroka. Zato se lahko roditelju odvzame pravica do stikov, le če to zahtevajo koristi otroka. O tem pa odloča sodišče, pri čemer pa upošteva mnenje CSD. Pridobijo pa tudi mnenje vseh oseb, strokovnjakov, ki so z otrokom povezani ter se pogovorijo tudi z otrokom samim. Če v Mojcinem primeru stiki dejansko škodujejo otrokoma, potem naj vloži zahtevo za prepoved stikov. Kazensko pa lahko odgovarja v primeru, če bi mu preprečevala stike, čeprav bi mu bili z odločbo dovoljeni.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v 106.členu glede stikov pravi tako:

“(1) Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi.

(2) Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, oziroma druga oseba, pri kateri otrok živi, mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Prizadevati si mora za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim od staršev oziroma s staršema. Tisti od staršev, ki izvršuje stike, mora opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka.

(3) Če se starša sporazumeta o stikih, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne.

(4) Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o stikih, odloči o tem sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev. Pri odločanju vodi sodišče predvsem korist otroka. Sodišče odloča v nepravdnem postopku, razen kadar odloča o stikih skupaj s spori o varstvu in vzgoji otrok. Predlogu oziroma zahtevi za ureditev stikov mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o stikih.

(5) Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Sodišče lahko odloči, da se stiki izvršujejo pod nadzorom tretje osebe ali da se ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak na drug način, če sicer ne bi bila zagotovljena otrokova korist.

(6) Če tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim od staršev in stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči centra za socialno delo, lahko sodišče na zahtevo drugega starša odloči, da se staršu, ki onemogoča stike, odvzame varstvo in vzgoja in se otroka zaupa drugemu od staršev, če meni, da bo ta omogočal stike in če je le tako mogoče varovati otrokovo korist.

(7) Preden odloči sodišče po četrtem, petem ali šestem odstavku tega člena, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.”.

V zvezi z moževim dogovarjanjem o stikih kar s hčerko in nedopustnostjo takšnega ravnanja, pa se za pomoč pri iskanju primernega načina dogovarjanja lahko obrne na CSD. V kolikor komunikacija med staršema ni možna, se lahko stiki izvršujejo tudi preko tretje osebe.

Tudi jaz bi si želela, da bi bili načini za preprečevanje ravnanja, kakršnega se poslužuje Mojcin mož lažji. Sodišče ukrepa v primerih, ko je kršen zakon. Sicer pa naj bi bil posrednik v sporih med razvezanima zakoncema CSD. Če pa bi se zgodilo, da bi jo kar odpravili, naj se za pomoč in posredovanje obrne na direktorja/ico CSD.

Ko gre za dobro otrok, se kar vztrajno borite. Pri tem pa bodite pozorni le na to, da nebi konflikte z bivšim partnerjem vmešavali v pravico do stikov.

LP

Draga Dajana!

V kolikor vam ne bo pomagala nobena od informacij iz mojih dveh odgovorov, pa pravite, da je za otroke vsak dan pekel, se obrnite na Urad Varuha človekovih pravic. Več ko bodo prejeli sporočil o kršenju otrokovih pravic, zaradi šibke podpore in pomoči staršem ob urejanju stikov, prej se bo začelo premikati.

Veliko sreče tudi vam!

Resnično je hudo,kot sem opisala potrkala sem že parkrat na vrata CSD a vedno odšla brez pametne rešitve oz…tistega pravega kaj naj storim,da bo bolje,oz.da se te stvari nebi dogajale…Vsak samo reče,to pa ne more biti tako.Tudi moja odvetnica,ko sem jo informirala,češ kaj naj storim….je o vsem tem dejala da bo moral biti On bolj razumen in zrel v dogovarjanju z menoj,če bo hotel imeti stike z otroki.
Skratka konkretnega ni nič…IN jaz zda čakam,na paprje,kdaj bom imela kaj v rokah..n kdaj bom lahko prišla na vrsto,da bom stvari povedala take kot so…..
Kot sem napisala stikov z očetom ne mislim kratiti,preveč se zavedam,da je on oče otrok.Ampak ne razumem in nimam besed pa,ko se požvižga nato,kako sploh živimo.oz mislim da ljubezen in odgovornost že kaže s tem,da ne želi zanju plačevati,da mu je bil sprva znesek ,ki ga je am predlagal po dogovoru previsok….Pa bi razumela,da nebi dobro služil…..Nevem tu meni pamet in vsa srčna kultura odpove….
Resnino je človek žalosten,ko vidi da je vse preveč le papirne birokracije,tiste srčne kulture in hitro ukrepanje preden pride do katastrof je pa nično…
Žal je v tem primeru le zakon na stani takih ljudi in pisan zanje…..žal pravim…

Zahvaljuje se vam za izčrpen odgovor.Misim,da bo ta debata predvsem s strani nas mamic ,ki smo kakorkoli v te težave skupaj z otroci vpete,še vroča.
Vem,da nas ni malo.
Sama opažam in preživljam marsikaj z otrokoma.Ne saj nočem zdaj jokati in pretirano očrniti še vedno zaekrat mojega moža…..očeta otrok….Sama sem dosti realna,pot ki sem jo morala prehoditi je bila posuta res s trnjem,tudi otroka sta večji del morala tudi pretrpeti skuaj z menoj,da imamo sedaj vsaj prbližno normano živlenje…Ravno zaradi tega bi želela,da se tu nadaljne trplenje za njiju neha.Ti razni pritiski,stalna pretirana kontrolaa,podpihovanje obremenjevanje z nepomembnimi stvarmi,kot recio videkasete in podobno……..verjemite ne more pozitivno delovati na otroka. Pri taveliki se je pokazalo to,da je postala izredno druga v vedenju.Izredno je začela odgovarjati nazaj,biti zahtevna in želeti vedno več in več v materianem smislu.,tisto kar me je zaskrbelo,pa je bilo rahlo zanemarjanje obveznosti v šoli pisanje nalog,priprava na šolo..itd.Pravim rahlo, ravno zarad tega,ker sem to mislim da takoj opazila i ustrezno priskočila k stvari…
Tamali se nam je pred kratkim skril v vrtcu ,da smo ga iskali…..dobro razlog je bi prevsem drugje v trmi..ampak vedenjsko je izrazito opazno ,da nekaj pri nas se pa le dogaja,kar ni običajno……Ne želim,da moj otrok zjutraj odhaja v šolo ves objokan…al pa da zaspi v solzah….
Verjemite,da se veliko pogovarjam z njima,kar mi ne rata s pogovorm razložiti,pa jima skuša podati preko raznih zgodbic,pravljic….Skratka sta mi še ekrat večja skrb in trud…kot sta sta mi bila do sedaj….pa že takrat se jima bila vse…..oče in mama v enem….
Upam na najboje, resno za otroka vse!!!

Draga Mojca,
prav nic ti ne zavidam. Zalostno dejstvo je, da si v tem sama in ti ne bo
nihce pomagal. Prej, ko bos to sprejela, prej lahko zacnes ukrepati.
Najprej – kaj ti bodo papirji? A res mislis, da se bo potem kaj spremenilo?
Tip je ocitno tezek in bo tezek ostal, zavedaj pa se vzrokov za njegovo
pocetje. Namrec njegova nemoc.
Usli ste mu in zdaj grize nazaj.
Tezko ti je kaj svetovati, lahko pa ti povem, kaj bi jaz naredila na tvojem
mestu.
Predvsem bi se najprej naucila ignorirati njegove pripombe s tvoje strani.
Nauci se, da ni vec vazno, kaj on rece in kaj si misli o tebi.
Potem pa to prenasaj se na otroke.
Poskusi jim razloziti, da je ocka tak iz jeze, ali razocaranja ali podobno in
ne , ker bi bila kakorkoli za to kriva onadva.
Vspostavite distanco, pocasi in vstrajno.
Pogoje njihovih srecanj diktiraj ti. Ce vpade nenapovedano, ga mirno
zavrni in doloci nov datum. Ob groznjah klici policijo. Nic naj ti ne bo
nerodno. Dokler se pustis maltretirati, te bo maltretiral. Tako je to.
Ko bo razprava, pa lahko zahtevas tudi stike pod nadzorstvom CSD.
Samo ne vem, kako se to obnese.

Pretresla me je vaša zgodba, priporočam vam eno gospo, ki sigurno pomaga je preizkušeno, tako možu kot vam.
To je ga Irena tel. 49 61068

draga mojca in danaja,
sama sem v popolnoma isti zgodbi, ki traja že skoraj dve leti, (še vedno ne plača preživnine, pač pa otrokoma ves čas kupuje draga darila, ne drži se stikov, odselili smo se zelo na hitro, veliko je ostalo tam, vprašanja premoženja sploh ne rešujem, ker nimam moči za to). se na sodišču ni nič pametno premaknilo, stiska otrok pa postaja vse večja. danes celo pravim, da še dobro, da se ni, ker se je v tem času izkazalo marsikaj za drugače, kot sem mislila. takrat bi še pristala na širok razpon stikov, zdaj pa se je izkazalo, da pravica starša do otroka vzpostavlja situacijo, ki je ob nesodelovanju partnerja praktično neizvršljiva v taki meri, da bi lahko bila v korist otroka. tudi sama sem razpeta med potrebo otroka po očetu in med tem, da otroka zaščitim pred nasiljem, predvsem čustvenim (zasliševanja, podkupovanja, grožnje, ignoranca, zastraševanja), pa ne vem vedno, kako in kam se obrniti. včasih se z otroci lahko fino pogovorimo o problemu, včasih vsi jokamo. težko je. še posebej, ker so v ločitvenih zgodbah otroci tako ratni profiterji kot vojne žrtve.
oglasite se mi na mail, pa kakšno rečemo ali se celo dobimo.

Ga Metelko.

V gornjem postu sem prebrala, da bo ta grdi oče vedno zelo pomembna oseba svojim otrokom. S tem se seveda ne morem strinjati, saj če je biološki oče svojim otrokom, to še prav nič ne pomeni. Pomemben oče je takrat, ko za otroka dostojno skrbi, ga vzdržuje, ga za otroka skrbi idr. Meni moj oče ni pomenil ničesar, čeprav me je naredil. Toliko.

Spoštovana!

Razumem in sprejemam vaše stališče oz. nestrinjanje, ki izhaja iz vaših osebnih izkušenj.
Ne želim vas prepričevati v nasprotno, dodala bi le naslednje.

Če je odnos med očetom in materjo nemogoč, ni nujno, da je tak tudi med otroki in očetom. Kako pomemben je otrokom oče, lahko najbolj verodostojno povedo otroci sami. Lahko se zgodi, da bosta tudi Mojcina otroka trdila kot vi, da jima oče nič ne pomeni, če bosta tako čutila. Vendar iz Mojcinega pisma nisem razbrala odklonilnega odnosa otrok do očeta. Pri svojem delu opažam, kako otroci hrepenijo po očetu, tudi če se nam oče po naši logiki tega ne zdi vreden.

Ne pripisujem pa obstoja vezi med otrokom in očetom dejstvu, da je oče pač prispeval seme, ampak otrokovomu doživljanju nekoga kot očeta.

Lep pozdrav,