Pozdravljeni!

Na vas se obračam v upanju, da mi vlijete vsaj delček energije, ki jo tako zelo potrebujem. Resnično sem v hudem razcepu in nekako se mi zdi, da sem obtičala ter da ne gre naprej.
Stara sem 30 let in zelo močno si želim umirjenega družinskega življenja. Zelo močno si želim otroka. Imam fanta, s katerim sem se lani razšla. Od njega sem odšla ker preprosto nisem več zmogla prenašati njegovih ljubosumnih izpadov. Prav tako tudi nisem bila srečna tam, kjer sva živela. Nenehno samo delo, delo in prepiri. Tudi z njegovo mamo se nisva najbolje razumeli (ampak to je že druga zgodba). Torej sem odšla, si našla stanovanje. Po nekaj mesecih je začel fant spet hoditi k meni. Ker nisem želela scen, sem mu odpirala in ga s tem tudi spuščala v svoje življenje. Govoril je, kako me razume zakaj sem odšla, da naj mu dam zadnjo možnost… Naj povem, da mu nisem verjela, da mu ne verjamem niti zdaj in tudi solze me niso ganile… Ker je videl da s takšno taktiko ne bo nič je začel groziti. Groženj pa se bojim. Potem je postal že kar domač pri meni (ker sem to dopustila) in mi spet začel prepovedovati kaj smem in kaj ne. Ker sem nekako vztrajala in se nisem hotela podrediti sem šla na različne prireditve. Kaj je bilo? Klici, grožnje….in nazadnje je celo prišel pome. Dal mi je prav uro, do kdaj sem lahko tam…. Njegovo početje me je razžiralo, da sem kričala nanj, ga prosila, naj me pusti… on pa nič. Živel lepo naprej kot da ni bilo nič. Zadnjič sem šla s sodelavci in sodelavkami na kavo. Pa je lepo prišel pome in ker nisem želela scen, me je odpeljal. Zvečer me je nekaj časa psihično matretiral, da so mi skoraj popustili živci. Rekla sem, naj gre, da ga nočem več videt, da se mu meša. Takrat so mu popustili živci in je z mene strgal majico. Bil je kot pobesneli bik. Hotela sem poklicat policijo, pa mi je vzel telefon. Potem je kljub vsemu in zaradi mojega nemoralnega početja ostal z mano. Drug dan in še naslednji teden se je trudil in mi skušal vzbuditi slabo vest, da ne smem hoditi na pijače, kosila, večerje…ker pač to ni potrebno za moje delo. Hotel je tudi vedet, kdo me je v to silil, da me ne bi smel… Želi, da se z službenih poti vrnem še isti dan, naslednji dan pa spet grem. Da mi bo on dal za potne stroške, toliko denarja je pa še vedno. Samo da ne bom z drugimi ostala… Nasploh mi pravi, da meni že zaupa, ne zaupa pa tistim, ki so z mano, češ da on že pozna moške in ve kakšni so. Kljub vsemu sem nekako ostala z njim. In še danes sem z njim. Nisem srečna, ne želim biti z njim, ker on se preprosto ne bo spremenil. Nikoli. Kot bi bila ujeta ali pa se podzavestno ne želim odcepit. Pa vem, da mi je bilo brez njega bolje. Zdaj se po eni strani trudi in me vozi na morje, v toplice in še kam (kar mi vrže pod nos) pa nisem srečna, ker se tudi tam kregava. Ker ko prideva domov je vse po starem. Če ne oblečem gor tistega, kar njemu paše, začne »klupati«, trmariti…. Skratka je kot otrok.
Tolikokrat sem že rekla, da se bo zdaj pa res končalo, da ne gre naprej, pa sem še vedno ujeta z njim. Stalno se najde nekaj..pa vem da so to samo izgovori. In ne vem zakaj toliko odlašam. Morda popuščam zaradi tega, ker kadar je po njegovo je uredu, kakor pa naredim kaj, kar ni v skladu z njegovimi pravili, izbruhne njegova bolna osebnost. Skratka imela sem moč da sem odšla, si ustvarila svoj dom, zdaj pa spet ne premorem toliko poguma, da bi ga odrezala. Zakaj?

Pozdrvljena,

vsaka ločitev je težka in vaša ni izjema. Glede na to, da počnete stvari, ki si jih ne želite in se to tudi dobro zavedate vam predlagam, da se z nekom pogovorite o tem, kako bi lahko bolj samozavestno nastopila z svojimi odločitvami, oz. bi sebe vzela bolj resno. Predlagam vam, da se obrnete na Žensko svetovalnico, kjer se ukvarjaju med drugim tudi z nasiljem nad ženskami, kar menim, da ga vi vsekakor doživljate. Tel: 434-72-61, Miklošičeva 14, Ljubljana.

Lep pozdrav,

Tanja