Kaj menite ?

Približno pet let hodim na vadbo Joge v vsakdanjem življenju. Vadba mi ustreza. Potem, ko sem doživela težko travmo in skoraj umrla, sem poskušala najti nekaj, kar bi me umirilo in odstranilo moje strahove. Poskušala sem več stvari.. ročna dela, izleti, pogovori, toda vse to name ni naredilo nobenega pozitivnega vpliva, kvečjemu sem bila še bolj vznemirjena, ker sem morala govoriti in se pogovarjati z osebami, ki so mi naredile veliko hudega.
Potem sem po naključju prišla v skupino, ki vadi jogo in počasi, prav narahlo začutila, da me to vodi v nekakšno prijetno harmonijo s samo seboj in tolerantnost do vseh, s katerimi imam še kako aktivne odnose. Lažje sem delala , lažje sem se skoncentrirala in postala manj neučakana.To stanje še kar traja, še vedno so travme, toda nekako lažje jih prebrodim.Opuščam pretirano zahtevnost do sebe, lažje sprejemam trenutne situacije, ki so razmeroma težke. Včasih se celo bojim, da sem preveč pasivna.
No, vadba še kar traja, toda jaz sem po prepričanju kristjanka. Redno hodim v cerkev in berem cerkveno literaturo. Sedaj sem v Slovenskem času-priloga Družine prebrala, da svarijo pred negativnim prakticiranjem joge, rekoč, da človeka odpira za demonske sile in povzroča obsedenost.
Že prej sem bila rahlo skeptična, toda glede na moje dobre izkušnje, sem z vadbo nadaljevala. Sedaj po branju tega članka, ki ga je napisal g. Domen Mezeg imam spet slabo vest,.

Pozdravljena!

Najprej bi vas želela spodbuditi, da le pogumno naprej v tej smeri samopomoči, ki si jo nudite in si pomagate na svoji poti. To je zelo pogumno in predvsem do sebe kažete samospoštovanje in samo-sprejemanje. Zato bi vas še enkrat spodbudila, da vztrajajte na tej poti in prisluhnite sebi, duhu in telesu. Pravi odgovor se vedno skriva v tistem, kar vam pozitivno pomaga in vliva lepe občutke. Če vas prav razumem, vam joga pomaga in vam vliva lepe občutke…

Tudi sama že leta prakticiram jogo in meditacijo, pa mi pomaga in me vsak dan znova navdihuje, vliva mi veliko pozitivne energije in predvsem volje ter veselja do življenja.

Iz tega ne vidim pravega razloga, da bi prenehali z jogo. Če vam pomaga.

Ravnajte se po notranjem občutku, kar vi in vaš duh čutite, da je ok za vas in ne toliko po tem, kar pišejo in govorijo.

Vzemite NAJBOLJŠE za sebe iz vere, v katero verujete.

Želim vam vse dobro!
Mojca Koprivnikar

Ker sem psihično zelo labilen človek, me prizadene vsaka kritika, ki jo na moj račun izrečejo prisotni. Veliko teh mojih znancev, s katerimi se videvamo v cerkvi, obsoja vadbo joge.
Meni veliko pomeni molitev in ne vem, kako bi prestala brez teh znancev, toda tudi joga mi je pomagala, da sem si nekoliko olajšala življenje in začela živeti z manj skrbmi in da sem omilila strah, ki me je preveval.
Pridobila sem kanček miru, zmanjšale so se mi psihične in telesne bolečine in nekoliko boljše se počutim v svoji koži.
Nejkako bom poskušala usklajevati eno in drugo, vendar ne bom razlagala znancem, da hodim na vadbo joge. Mislita, da je to neetično, da ne govorim o tem?

Pozdravljena,
tako vam bom rekla, to je samo mnenje: z avtomehanikom se boste bolj težko pogovarjala o cvetlicah in gojenju različnih vrst le-teh, prav tako se boste s cvetličarjem težko pogovarjala o avtomobilih in servisiranju le-teh v detajle. Seveda je tudi možno, da najdete avtomehanika, ki se spozna na rože in vam lahko svetuje in obratno, lahko boste našla cvetličarja, ki vam lahko svetuje o avtih, vendar težje.

Želim vam samo simbolično predstaviti…

Sama pa se seveda odločite.

Pozdravljam vas,
mojca

V cerkev so me peljali starši in mi omogočili, da sem prejela vse zakramente. S tem sem rasla in prejemala vzgojo. Bilo mi je v veselje, pomoč in tudi vzgojno.
Toda v mojem življenju sem naletela na oviro, ki je samo z molitvijo nisem mogla rešiti. Začutila sem, da moram prisluhniti tudi telesu.
Telo je v določenem obdobju klonilo.
Ko sem šla prvič vaditi Jogo v vsakdanjem življenju sem počasi, prav počasi začutila, da to niso vaje, ki utrudijo in izčrpajo človeka, temveč ga osvežijo in napolnijo z energijo.
Vadba pomirja, sprošča in vzbuja občutek moči in miru.
Poskušala se bom vzdržati negativnih komentarjev mojih znancev.
Mislite, da je to prav ?

Jaz vedno svetujem tako: prisluhnite sebi, intuicji… Prav tako ne vidim razloga, da bi se odpovedala nečemu kar vam pomaga in vas podpira…

Živjo, ‘prebral sem tvoj komentar. V članku, ki ga navajaš želim samo primerjati dva zelo nasprotujoča si pogleda na vzhodnjaške prakse v Cerkvi. Tistega bolj konzervativnega, ki pogosto ostro zavrača vse kar prihaja iz vzhoda zagovarjajo še zlasti egzorcisti, medtem ko so na primer jezuiti po mojih izkušnjah veliko bolj prizanesljivi do teh praks. Stvar je sicer zelo obsežna in jo je težko pojasniti v enem komentarju. Konec koncev sem dal članku naslov “Krščanski zen”. Krščanstvo in zen budizem po mnenju nekaterih nikakor ne moreta biti združljiva, medtem ko drugi (nekateri jezuiti) uporabljajo dihalne tehnike in držo iz zena in vanjo dajo krščansko vsebino. Podobno obstaja tudi “krščanska joga”. V Sloveniji se mnogo ljudi nad takšnimi poskusi zgraža, v ZDA pa imajo bolj plodna tla. Stvar ni preprosta. Po mojem ni namen krščanstva 100% zavračati vsega “poganskega”, saj je tudi velik del grške/rimske kulture ostal do danes in ga krščanstvo ni izbrisalo. Presodite sami.