KAJ LAHKO PRIČAKUJETE OD INSTITUCIJ?
Bi rekla, da se večina uporabnikov tega foruma strinja, vsaj jaz se. Delo institucij je nestrokovno in po liniji najmanjšega odpora. Začne se pri CSD, ki pišejo mnenja na podlagi pol urnega pogovora, sodni izvedenci niso nič boljši, sodniki pa odločajo na podlagi teh mnenj. Razumem partnerja, da sta pristranska in vsak vleče na svoj mlin. Strokovne službe pa bi morale bit nepristranske.
Iz tvojega pisanja je razvidno, da pojma nimaš.Če bodo otroci zaradi odvzema še bolj trpeli, to pomeni, da sta očeta še slabša od mame ali kako naj si razlagam to tvojo izjavo? Potem so tu še zavodi in stanovanjske skupnosti. Za mnoge otroke je “odvzem” in nastanitev v “zavodu” olajšanje. Tam končno lahko zadihajo, se najdejo in razcvetijo.
Iz tvojega pisanja je razvidno, da pojma nimaš.Če bodo otroci zaradi odvzema še bolj trpeli, to pomeni, da sta očeta še slabša od mame ali kako naj si razlagam to tvojo izjavo? Potem so tu še zavodi in stanovanjske skupnosti. Za mnoge otroke je “odvzem” in nastanitev v “zavodu” olajšanje. Tam končno lahko zadihajo, se najdejo in razcvetijo.[/quote]
Tako si seveda to ti razlagaš, otroci v takih zavodih pa, da bi le imeli nazaj starša pa četudi še tako slaba. In ti otroci nikoli ne zacvetijo…sicer pa histerija lahko bi dojela, da če se večina teh otrok ko odrastejo, lahko še tako trudijo razlagat kako so srečni in jim nič ne manjka, dejstva povedo svoje, skozi ponavljanje vzorcev svojih staršev, ki vodijo v nesrečno življenje, povzročanje trpljenja sebi in drugim ( kar bi z lahkoto našla tudi pri sebi, če bi le hotela).
Podrobnosti zgodb pač ne bom opisoval kot sem že povedal, mislim da je dovolj nazoren že tisti stavek, ki omenja očeta.
Tole o starših, ki so boljši od vsake druge variante, četudi so najslabši možni, je neka floskula, s katero se tolaži … ne vem kdo. Mogoče zanič starši?
Brezpredmetno je o tem razpravljat z nekom, ki o tej problematiki zelo očitno nima najmanjšega pojma. Ne o enostarševskih družinah, saj je vendar srečno poročen (srečno poročen moški na forumu Enostarševske družine, halo????), ne o zanemarjanju otrok.
Jalur, v zavodih so tudi otroci, katerih starši sploh niso ločeni.
Modrival, za okviren vpogled v to, kaj je zavod, ti prilagam link.
Meni je prav histerija in razumno preberem tvoj stavek ter ga sprejmem:) pomeni pa med vrsticami prebrano “brezpredmetno je razpravljat z nekom, ki se ne strinja z mano”..in sem mnenja , da če je nekomu lažje, da z določanjem tega kaj otrok čuti in kaj ne, z valjenjem krivde na institucije, na bivše partnerje, skratka na vse druge, pa naj bo…vendar bi to moral početi le zase in izvzet lastne otroke, kateri hočeš nočeš podzavestno posrkajo temelje in vzorce za svojo nesrečno prihodnost.
Men pa čisto tako zanima, koliko resničnih zgodb, osebno poznate iz zavodov?
No, jaz jih ogromno in vam povem, da je zavod za nekoga edina rešitev, ter ko pride tja zadiha in končno zaživi. A se kaj kmalu v njem pojavi bolečina, zakaj ni dovolj vreden, da ga imajo starši radi, predvsem, zakaj ni dovolj vreden, da ga ima mati rada. Kaj je naredil narobe, dostikrat se poigravajo z idejo, da bi se ubili. In v premnogih zavodih imajo odlične strokovne delavke – vprašajte njih po zgodbah. A kaj ko se slej kot prej zgodi, da ta otrok mora iti, ker je zakon tako narejen. No in ta ubogi otrok, ko najde mir, nekoga, ki mu pomaga, mora it nazaj ali drugam. Koliko od vas je jasno kako močno boli to, ko hrepeniš samo po tem, da bi te mati imela rada, pa naj bo še tako slaba? Ko je to tvoj cilj, ko si zanj pripravljen iti v nemogoče? Oče ponavadi tu nima velike veze, ker ti hrepeniš po materi.
Podobna je štorija, ko imaš odlično mati, pa te oče zanemarja. V vsakem primeru otroku ni lepo. In tu ni govora o tem kaj bi moral oče, ali mati, ampak kako otrok trpi, starša pa dokazujeta drug drugemu kdo je boljši oz. slabši.
Ampak v družbi se obtožuje matere, ki slabo skrbijo za otroke, očete, ki otroke zapustijo pa ne. Za otroka je izguba očeta tudi težka preizkušnja, skozi gredo brez večjih posledic samo, če se mama še dodatno angažira.
Moški so zelo glasni, če si mama ne zna ali zmore urediti življenja sama z otroci. Da bi si ga pa sami tako uredili, da bi oni lahko imeli otroke in za njih skrbeli, pa jim na kraj pameti ne pade.
Ampak v družbi se obtožuje matere, ki slabo skrbijo za otroke, očete, ki otroke zapustijo pa ne. Za otroka je izguba očeta tudi težka preizkušnja, skozi gredo brez večjih posledic samo, če se mama še dodatno angažira.
Moški so zelo glasni, če si mama ne zna ali zmore urediti življenja sama z otroci. Da bi si ga pa sami tako uredili, da bi oni lahko imeli otroke in za njih skrbeli, pa jim na kraj pameti ne pade.[/quote]
Žal z razlogom. Največja težava je v tem, da so ženske tiste, ki imajo moč. Ne vem koliko psihologov itd se strinja, da so ženske tiste, ki naredijo največ škode, a imajo hkrati največjo moč. Ženske so načeloma čustvene, a ko znajo čustva povezat z razumom, lahko premikajo gore. Mati je tista, ki v otroku prebudi pripadnost (ne samo biološko), ona mu da odgovor kaj je, kam gre, kdo je in ostalo, ona mu pokaže kaj je ljubezen. Moški ima drugo vlogo. In edino ženska dobi idejo, da lahko obe vloge združi, moški ne. In žal, ampak res žal, tega ženska ne more. Težava pa nastane, ko ženska na vsak način hoče to narediti, s tem nehote naredi več škode kot koristi. Mati mora biti samo mati in oče samo oče, vloge se ne dajo zamenjati. Ja, lahko mati nauči otroka vozit s kolesom, ter oče ga kuhat. Čustvenih vzorcev pa žal ne moreta zamenjati. Druga štorija je, ko oče ali mati umre. Ampak ko sta živa, je žal tako. In pomanjkanje očetovih čustvenih vzorcev ne naredi toliko škode, kot če ni maminih.
Najhujše kar ženska lahko spozna je, da je s tem, ko je v upanju, da je dala otroku najbolje, se zanj borila, ga skušala zaščititi itd,, naredila največ napak. Boli, ko se zavedajo, čez kaj vse so morale it, katere bitke izbojevati in na koncu to ni nič vredno. Tega noben moški ne razume. A žal so nekatere bitke že v samem začetku obsojene na propad in so zgolj pirove zmage.
Kako moč imajo ženske, ki je moški nimajo? Mogoče notranjo moč, druge ne vidim, ampak to ni pogojeno s spolom.
In od kod ideja, da mame mislimo, da lahko nadomestijo tudi moško vlogo v družini? Neumnost. Tudi kadar smo same z otroci nam je kristalno jasno, da nekaterih stvari otrokom me ne moremo predati. Ampak če je oče odsoten, ali prelaga vse obveznosti nase, se pač trudimo, kolikor znamo in zmoremo.
Govoriš o tem, da je mama pomembnejši lik v razvoju otroka kot oče. Kaj pa če je tako, kot je v zgornjih dveh primerih, ko se izkaže (predpostavljam), da mama sama ne zmore skrbeti zase in še tri ali štiri otroke? Kaj ni v takem primeru bolje, da oče prevzame večji del skrbi za otroke, če pri njem ni kakih zadržkov, kar ne pomeni, da še se mamo izključi iz njihovega življenja? Najlažje je kritizirat drugega, težje se je za nekaj potrudit.
Da mama ima moč, da poskrbi za otroke pa se meče na vse trepalnice, da najde denar in čas in način kako delat z njimi in kako jim še nadomestit očeta, očetom pa se (z redkimi izjemami seveda!) družbeno sprejemljivo lahko mirne duše fučka! In to podpirajo strokovnjaki in institucije (v smislu nalaganja nemogoče težkih bremen starševstva izključno na mamina ramena – navečkrat predvsem finančnih bremen).
Zgornji dve zgodbi modrega vala razumem tudi v tem kontekstu češ.. no če se pa še mami fučka (poleg očeta)potem pa je situacja resna in res neprimerna za otroke, štala skratka!
Tako Jalur kot predhodnica sta “pozabili” povedat glede sistema to, da potihem in brez zadržkov dejansko dovoljuje in ščiti matere, da nad otroci vzpostavljajo lastništvo in si za povrh jemljejo pravico določat mero pomembnosti in vloge očetovstva, tako da niti ni za pričakovat tovrstnega udejstvovanja očetovstva pod taktirko slabih mater, ki ga omenjate . V primerih, ko pa sistem slabim materam le odvzame pooblastila in “to vzvišeno poslanstvo” pa očetje zelo dobro poskrbijo za otroke, običajno celo dosti bolje kot večina mater.
Moderatorka, ki je iz stroke, je zgoraj napisala, da je mama glavni lik v otrokovem življenju. Že enkrat prej je napisala, da je CSD prevzel njen “mušter”, koliko stikov z očetom je najprimernejših.
Tako da…. ja, se strinjam, da sistem deluje po nekih vzorcih in ne gleda na dinamiko individualne družine in kaj je za konkretne otroke najboljša rešitev.
In poznam očete, ki za otroke super poskrbijo, tako da nimam predsodkov.
Žal mi je Modri val ampak tole je čisto natolcevanje. Velikokrat tudi CSD in podobna isntitucija očetu ponudi možnost skrbi za otroka, posebej ko so vse možnosti izčrpane pa..ne oče nima časa, ne more, ma tako službo, ma tanovao in 1000+1 razlopg zakaj gre otrok na koncu v zavod!!!!
Poznam en tak primer v svoji okolici! Vsi smo se zgražali nad mamo pijanko in ku*bo, starša sta se ločevala, mali otrok pa ni hodil v šolo. Na pobudo otrok iz razreda, ki so bili vn s hudiča so se zganile celo lene učiteljice in zadevo prijavile na CSD. Ta je materi postavil nekaj ultimatov in ponudil skrbništvo očetu…ki je bil kao fajn oče, ki se je pač odselil od pijanke in ku*be (živeli so pri njenih doma, da ne bi kdo o tem kako je revček vse njej pustil) ampak nope, oče ma tako službo (je avtorpevoznik), da nima cajta za sina, pa ma novo, ki pa tud ne bi srkbela zaj..in fant je pri 13h letih odšel v zavod!
Tolk o očetih, ki bi…”očeti, ki bi” so večinoma se nedvoumno izkazali za psihopate in kontrolfrike, ki radi didrigirajo bivšim kako morajo živet, oni pa nikoli s prstom niso mignili za svoje otroke in za družino (dokler so jo imeli). Tko da je nedvoumno vse na materi in če ta ni ok, potem redki očetje (ti itak ponavadi že v osnovi dobijo skrbništvo in sploh nimajo najmanjših težav pri tem – poznam primere, celo z veseljem jih nadvse uspešno podprejo vse institucije!) prevzamejo skrb, večina otrok kjer pa matere niso ok je pa obsojena na životarjenje in trpljenje!