Stara sem 37 let, poročena, mamica 11 letne deklice in 14 letnega fanta. Trenutno gradim lepo hišo, imam solidno službo, mož tudi. Torej na prvi pogled je vse lepo in prav. Pa vendar že od prvega poroda naprej so se začele moje težave. Od takrat do danes so se le stopnjevale. Ker mi je tudi pisati težko oz. postajam nestrpna, bom opisala le, kako se počutim sedaj in ne bom opisovala težav iz preteklosti, ki so bile tudi takrat prisotne, le mogoče v bolj “mili” obliki. Tako zelo sem utrujena in zaspana, da si vsak dan želim, da zaspim in se nikoli več ne zbudim.To ni želja po samomoru, preposto ne morem več. Najraje bi samo spala, kadarkoli se ulezem v trenutku zaspim, ne glede na to ali je to zvecer ali sredi dneva. Edino veselje, ki ga se imam je spanje. Poleg tega sem izredno zivcna. Ne morem dolgo prenašati prisotnost ljudi okrog sebe, moji lastni otroci me nervirajo, nimam volje ukvarjati se z njimi, čeprav jih imam zelo rada. V službi je moja nezmožnost koncentracije in pozabljivost čedalje bolj moteča in imam že resne težave. Najbolje se pocutim, ce me vsi pustijo pri miru. Vse kar naredim, naredim na silo in brez volje oz. zaradi slabe vesti. Tudi spolne odnose z možem imam le na njegovo željo. Željo po seksu nimam prav nikoli, še hujše, med seksom se počutim žalostno in leseno, po celem telesu imam kurjo pot in vse kar si želim je, da se čim prej konča in da grem spat. Pogosto se potem zjokam in takrat se počutim popolnoma na tleh, ker je očitno, da nisem sposobna normalnega življenja. Vsi mislijo, da sem preprosto lena in sebična, ker se z otroci ne ukvarjam, stanovanje je zanemarjeno, mož čuti, da si ga ne želim in potihem trpi zaradi tega.
On je sicer čudovit moški, lep, športnik, visoko izobražen, pozoren in ljubeč mož. Jaz si ga preprosto niti ne zaslužim. Že zdavnaj bi naredila konec vsemu, če ne bi po svoji naravi bila odgovorna oseba, ki se zaveda, da sem že dosti slabega naredila svoji družini in da so zaradi mene vsi postali depresivni in žalostni. V svojo družino ne znam prinesti dobro voljo in veselje čeprav imam vse pogoje za to. Telesno se počutim zelo slabo. Izčrpava me sleherni napor. Bolijo me najbolj noge, roke, migreno imam skoraj vsak dan, med menstruacijo pa nenehno. Nizek pritisk me muči že leta. Povprečno imam 90/50. Bila sem pri zdravniku zaradi vseh teh težav in on mi je predpisal zdravila za depresijo. Redno jih jemljem vendar ne čutim izboljšanja. Pred 15 leti sem pa bila vesela ženska, polna energije in veselja do življenja. Kaj je z mano?

Draga Uma !

Če ste prebirali naše dosedanje teme, ste se v opisih bolezni verjetno že našli in vam je potrebna predvsem potrditev zunanjega “opazovalca”.

V vašem opisu težav najbolj prepoznavam depresijo, ki jo poleg razpoloženjskih motenj označujejo tudi številne telesne motnje. O tej temi smo že nekajkrat pisali.
Omenjate zdravljenje z antidepresivom. Možno je, da vam je potrebno individualno prilagoditi doziranje ali pa morda zdravilo zamenjati z učinkovitejšim. Mirno porušite predsodke in stopite do psihiatra.

Ali so vam že kontrolirali ščitnične hormone? Pozornost mi pritegne tudi podatek o nizkem krvnem tlaku, ki pa bi bil lahko povezan s pomanjkljivim delovanjem ščitnice.

Za boljše počutje lahko marsikaj storite tudi sami. Pobrskajte po starejših temah, gotovo boste našli kak koristen nasvet.

Želim vam svetlejše misli in da bi se spet lahko veselili vsega, kar imate!

Lepo vas pozdravljam
Veronika

Dajem vam samo kratek nasvet in upam da vam bo pomagal.

Za zdaj se ne trudite izgubljati energije z družino, ker jo imate zaenkrat premalo. Preusmerite jo v svoje zdravljenje. Sedaj potrebujete pomoč in razumevanje družine. Preberite si knjigo, do katere pridete prek spodnjega naslova. Na žalost je v Angleščini, upam da vam ne dela težav. Opisuje bolezen SKU in tehnike za njeno premagovanje ter zdravljenje:

http://www.healthy.net/collinge/cfs.htm

Naj jo prebere tudi vaš mož, da vas bo v tem času lažje razumel. Pazite, da na družino ne stresate jeze in nezadovoljstva. Ko sem rekel da ne izgubljajte energije sem mislil predvsem na to, da ne smete čutiti kakšne dolžnosti, da bi se morali z družino bolj ukvarjati. Zdaj vi potrebujete njeno pomoč. Vaša edina dolžnost je, da ste hvaležni za razumevanje, ki vam ga daje. Razumeti morate, da vas drugi težko razumejo, ker ne vejo kako se počutite. Še sami ne razumete, kako vas naj drugi?

V tem času imate priložnost spoznati, kdo so vaši pravi prijatelji; ki se ne sprašujejo zakaj in kako, vam ne očitajo, ampak vas poslušajo in vam stojijo ob strani. Teh prijateljev se držite in jim prav tako bodite hvaležni.

Usmerite večino svoje energije v premagovanje bolezni. Naj obsega dva dela: Prvič, naučite se živeti z boleznijo, da vas bo čim manj obremenjevala in drugič poiščite dejavnike ki na vas negativno vplivajo ter jih poizkušajte izničiti.

Ko boste našli način, kako premagati bolezen (in prepričan sem, da ga boste, mogoče kar v knjigi, ki jo dobite na zgornjem naslovu), boste lahko počasi začeli dajati več pozornosti svoji družini in prijateljem. Življenje bo potem lepše kot je kdajkoli bilo!

Lep Pozdrav,
Žiga

Draga Uma!

V teh prazničnih dneh ti želim,da se čimprej počutiš boljše.Rabiš veliko poguma in vztrajnosti: Ne izgubljaj časa s pospravljanjem, čiščenjem, sedi z otrokoma in se igraj: naj te ne obremenjuje kaj vse počno drugi ljudje. Ti delaj tisto kar te veseli, vendar ob tem predvsem ne pozabi na otroke.Srečno in zavedaj se da sonce ne sije vedno za vse enako.

DEPRESIJA PRI ŽENSKAH

Depresija se pri ženskah pojavlja dvakrat pogosteje kot pri moških.

Vzroke teh razlik razlagajo različne teorije. Nedvomno je treba izpostaviti poleg genetskih dejavnikov tudi dejavnike, povezane z razmnoževanjem – vpliv hormonov (!) in rojstvo otroka. Najbrž tudi niso zanemarljive razlike med ženskami in moškimi glede zgradbe in delovanja možganov. Razlike so povezane tudi s psihosocialnimi dejavniki. Ženske naj bi močneje doživljale stres, poleg tega pa pogosteje uporabljajo naučeni vedenjski vzorec nemoči, pasivnosti in čakanja v problemskih situacijah. Možno je tudi, da se ženske dejansko večkrat znajdejo v vlogi žrtve. In končno – pogosteje kot moški poiščejo stokovno pomoč in pogosteje o depresiji spregovorijo.

Nekaj obdobij, v katerih so ženske posebej dovzetne za nastop depresije:

PREDMENSTRUALNO obdobje: Visok procent žensk v rodni dobi ima v času pred menstruacijo številne telesne in čustvene simptome. Od 3 % do 8 % žensk ima celo tako hude simptome, da bi jih lahko uvrstili v t.i. predmenstrualno disforično motnjo. Zanjo je značilno, da so simptomi prisotni samo v predmenstrualni fazi ciklusa in da izzvenijo po začetku menstruacije. Ta motnja se kaže kot: razdražljivost ali jeza, depresivno razpoloženje, znatna napetost, poudarjena čustvena labilnost, utrudljivost, spremenjen tek, prenajedanje, motnje spanja, zmanjšana zmožnost koncentracije, telesni simptomi (občutek napihnjenosti, povečanje teže, boleče prsi idr.). Motnja je lahko tako izražena, da ovira vsakodnevno funkcioniranje v tem obdobju. Včasih jo je potrebno celo zdraviti z jemanjem antidepresivov v drugi polovici ciklusa.

NOSEČNOST: Tudi nosečnost ne varuje pred depresijo. Približno ena petina nosečnic navaja depresivne simptome. Dejavniki tveganja so npr. neželena nosečnost, zakonska nesoglasja, pomanjkanje podpore, veliko število otrok, depresija v anamnezi … ipd.

POPORODNO obdobje: Poporodno o t o ž n o s t zazna več kot polovica vseh porodnic. Za to stanje so značilni b l a g i depresivni simptomi, kot so: nestabilnost razpoloženja, jokavost, anksioznost (tesnobnost) in nespečnost, ki pa ne trajajo dolgo (kakšnih štirinajst dni) in navadno minejo brez zdravljenja. Pri porodnicah s poporodno otožnostjo obstaja večje tveganje za nastop poporodne depresije. Depresija je v prvih šestih tednih po porodu trikrat pogostejša kot sicer. Začne se v prvem poporodnem mesecu in je podobna veliki depresiji – bolnice so bolj napete in zaskrbljene za zdravje in splošno stanje otroka. Nezdravljena poporodna depresija se lahko vleče vse do otrokovega prvega leta in celo dlje. Pomembno je, da ženska ali njena okolica prepozna motnjo in poišče pomoč.

Obdobje po SPONTANEM SPLAVU: Spontanemu splavu lahko sledi pojav depresivnih simptomov (najpogosteje v prvih šestih mesecih po izgubi ploda). Nekateri strokovnjaki priporočajo, da se eno leto po spontanem splavu iz d u š e v n i h razlogov počaka s ponovno zanositvijo.

MENOPAVZA: V tem obdobju se depresija pogosteje z n o v a pojavi ali pa postane k r o n i č n a. Sproži jo lahko zmanjšana raven hormonov. Če je depresija blažja, zadošča že hormonsko nadomestno zdravljenje, v hujših primerih pa je potrebno še začasno zdravljenje z antidepresivi.

Tudi STAROSTNE spremembe in življenjski dogodki, povezani s tem obdobjem, lahko povzročijo večjo dovzetnost za depresijo (spremenjene družinske vloge, kronične telesne težave, izguba bližnjih, ločitev, odhod otrok od doma, upokojitev ipd.).

Draga Uma!

Ko sem prebirala vašo zgodbo, skoraj nisem mogla verjeti svojim očem.
Tudi sama sem imela do približno enega tedna nazaj natanko take znake,
kot jih opisujete vi. Težave so se začele od prvega poroda.
Stara sem 38 let, poročena, mati dveh fantkov, starih 9 in 7 let.
Življenje, kakršnega sem preživljala, ni bilo več vredno življenja. Bila sem
nenehno utrujena, zelo živčna -drla sem se na otroke, čeprav mi je bilo
hudo, vendar drugače nisem mogla, ker sem se počutila zelo slabo,
zaradi mojega počutja sem se večkrat kregala z možem. Vsako gospodinjsko delo sem težko opravila (samo tisto, kar je bilo zares nujno).
Sploh nisem vedela, kaj naj naredim, da bi se bolje počutila. Tudi družina
je zaradi tega zelo trpela. Imam nizek pritisk (90/60), verjetno pa
tudi težave s ščitnico (za izvide se moram še pozanimati pri svojem
zdravniku). Pred približno 6 meseci sem pila sok Noni. Moram reči, da
mi je bilo malo bolje, vendar sem ga prenehala piti, ker se mi je zdel predrag.
Prejšnj teden pa sem v DM-Drogerie Markt opazila kapsule Guarana
(1.490,00 sit). Na emalaži je pisalo super vitalnost. Rekla sem si, da
mi škodovati ne morejo, zato sem jih kupila. Že po prvi kapsuli sem se
počutila 100 % bolje. Sedaj jih uživam približno en teden. Imam veliko
več energije, tudi zaspana nisem toliko kot prej, najvažnejše pa se mi
zdi, da nisem več tako živčna kot prej. Tudi mene so prej otroci motili,
me spravljali v živčnost, ker enostavno nisem imela energije, da bi se
ukvarjala z njimi. Ker jih imam zelo rada, sem sedaj zelo vesela, da
se lahko z njimi ukvarjam, ker sem si to vedno želela. Tudi z možem
imava boljši odnos. Ne morem opisati, kako sem srečna, da sem se
izvlekla iz tega pekla, ker res nisem verjela, da je to sploh mogoče.
Če človek tega ne doživi, ne more tega trpljenja razumeti. Zaradi
slabega počutja sem se obnašala ravno nasprotno, kot sem si želela.
Okolica pa me je imela, tako kot vas, za sebično in leno.
Ker vas popolnoma razumem, kako trpite, vam priporočam, da poskusite
s kapsulami Guarana ali mogoče s sokom Noni. Pot preko zdravnikov
zna biti dolga, rezultat zdravljenja pa vprašljiv.

Pa lep pozdrav!

Marija
Uma napisal:

> Stara sem 37 let, poročena, mamica 11 letne deklice in 14
> letnega fanta. Trenutno gradim lepo hišo, imam solidno službo,
> mož tudi. Torej na prvi pogled je vse lepo in prav. Pa vendar
> že od prvega poroda naprej so se začele moje težave. Od takrat
> do danes so se le stopnjevale. Ker mi je tudi pisati težko oz.
> postajam nestrpna, bom opisala le, kako se počutim sedaj in ne
> bom opisovala težav iz preteklosti, ki so bile tudi takrat
> prisotne, le mogoče v bolj “mili” obliki. Tako zelo sem
> utrujena in zaspana, da si vsak dan želim, da zaspim in se
> nikoli več ne zbudim.To ni želja po samomoru, preposto ne morem
> več. Najraje bi samo spala, kadarkoli se ulezem v trenutku
> zaspim, ne glede na to ali je to zvecer ali sredi dneva. Edino
> veselje, ki ga se imam je spanje. Poleg tega sem izredno
> zivcna. Ne morem dolgo prenašati prisotnost ljudi okrog sebe,
> moji lastni otroci me nervirajo, nimam volje ukvarjati se z
> njimi, čeprav jih imam zelo rada. V službi je moja nezmožnost
> koncentracije in pozabljivost čedalje bolj moteča in imam že
> resne težave. Najbolje se pocutim, ce me vsi pustijo pri miru.
> Vse kar naredim, naredim na silo in brez volje oz. zaradi
> slabe vesti. Tudi spolne odnose z možem imam le na njegovo
> željo. Željo po seksu nimam prav nikoli, še hujše, med seksom
> se počutim žalostno in leseno, po celem telesu imam kurjo pot
> in vse kar si želim je, da se čim prej konča in da grem spat.
> Pogosto se potem zjokam in takrat se počutim popolnoma na tleh,
> ker je očitno, da nisem sposobna normalnega življenja. Vsi
> mislijo, da sem preprosto lena in sebična, ker se z otroci ne
> ukvarjam, stanovanje je zanemarjeno, mož čuti, da si ga ne
> želim in potihem trpi zaradi tega.
> On je sicer čudovit moški, lep, športnik, visoko izobražen,
> pozoren in ljubeč mož. Jaz si ga preprosto niti ne zaslužim. Že
> zdavnaj bi naredila konec vsemu, če ne bi po svoji naravi bila
> odgovorna oseba, ki se zaveda, da sem že dosti slabega naredila
> svoji družini in da so zaradi mene vsi postali depresivni in
> žalostni. V svojo družino ne znam prinesti dobro voljo in
> veselje čeprav imam vse pogoje za to. Telesno se počutim zelo
> slabo. Izčrpava me sleherni napor. Bolijo me najbolj noge,
> roke, migreno imam skoraj vsak dan, med menstruacijo pa
> nenehno. Nizek pritisk me muči že leta. Povprečno imam 90/50.
> Bila sem pri zdravniku zaradi vseh teh težav in on mi je
> predpisal zdravila za depresijo. Redno jih jemljem vendar ne
> čutim izboljšanja. Pred 15 leti sem pa bila vesela ženska,
> polna energije in veselja do življenja. Kaj je z mano?
>

Danes je največja težava v razvitem svetu debelost (pred drogami). Vendar situacija nikakor ni drastična ZA VAS.
Vi se še kar naprej redno rekreacijsko udejstvujte. Fitnessi so tako ali tako mišljeni za prehodna obdobja ali za toliko časa, da kandidati osvojijo osnovna znanja aerobnih/neaerobnih, raztegovalnih (streching) vaj. Vedno koristi nadzor mentorja oz. trenerja. Vendar na nivoju rekreacijskega udejstvovanja potrebujete le nekoliko spodbude ter obšasno posvet pri vaditelju/trenerju.
Dandanes se naše življenje odvija z izjemno naglico, zato velikokrat nimamo časa, da bi se posvetili tistemu, kar je v našem življenju zares pomembno, se pravi našemu vsesplošnemu dobremu počutju. Mnogokrat se ne prehranjujemo ustrezno, se ne gibljemo in tudi ne sprostimo, a vse te stvari so potrebne, če se želimo zares dobro počutiti, saj dobro počutje vpliva na naše spopadanje z zahtevami, ki jih hiter način življenja postavlja pred nas. Sam uporabljam dodatke prehrani NUTRILITE™ dajejo vašemu telesu vse hranilne snovi, ki jih potrebuje oziroma, ki jih v vaši prehrani primanjkuje. Združujejo najboljše, kar daje narava, z najboljšim, kar daje znanost in pomaga doseči kar najboljše počutje.

NUTRILITE™ je vodilna svetovna znamka vitaminov, mineralov in dodatkov k prehrani v obliki tablet/kapsul (na osnovi prodaje v letu 2002, vir: Euromonitor International).

gsm: 041 44 98 61