pozdravljeni,

ne vem kako bi opisala svoj problem….dogaja se ponoči v spanju.
težko opisati, gre za občutek kot da bi me nekdo držal za nos in usta in ne morem priti do zraka, nekako se borim sama s samo, imam nekakšne “privide”, da odrem oči in da dvignem iz posteje in da opazujem samo sebe,…res čudno.
nakar mi končno uspe, da “ostanem živa”, se v naglici zbudim z hlepenjem po zraku.
najbolj enostaven opis vsega tega je, da ne morem dihati, ne morem do zraka, diham in dimah ampak zraka ni.

kaj bi to lahko bilo?
ta problem me spremlja že dolgo, dolgo, ne vsak večer, včasih so lažje oblike “napada” včasih težje. včasih je tako hudo, da se bojim zaspati nazaj, ker mislim da se ne bom več zbudila.

kaj se lahko obrnem za pomoč!

hvala in lp

Vaša nočna mora se strokovno imenuje prekinitev dihanja v spanju (angl. sleep apnea syndrom). S težavo se srečuje približno 4 % odraslih moških in 2 % odraslih žensk. Doleti lahko človeka katere koli starosti, vendar je večina bolnikov moških srednjih let in žensk v pomenopavzi.

Značilne ponavljajoče se prekinitve dihanja med spanjem so posledica sprostitve mišice jezika in mišic zgornjih dihalnih poti. Te se nekako »sesedejo« in preprečijo tok zraka. Prekinitev lahko traja od deset sekund do minute in se lahko čez noč večkrat ponovi. Med prekinitvami se zniža kisik v krvi in tkivih, kar pospeši potek ateroskleroze ter z njo povezane neugodne posledice na srcu in ožilju.

Kadar težave ne odkrijemo in ne zdravimo, obstaja večje tveganje za bolezni srca, motnje srčnega ritma in pojavnost prometnih nesreč pri voznikih, saj so posamezniki s to motnjo podnevi zelo zaspani. Strokovnjaki domnevajo, da ostaja motnja neprepoznana kar pri 80 % ljudi srednjih let. Motnja je pogosta pri ljudeh, ki smrčijo; nanjo največkrat opozorijo zakonski partnerji, ki se razburjajo ne le zaradi neprespanih noči, ampak tudi zaradi strahu, saj se bojijo, da »druga polovica enostavno ne bo več dihala«. Dejavnik tveganja za nastanek apneje — začasne prekinitve dihanja med spanjem — je med drugim tudi debelost, zato ob ukrepih svetujemo tudi dieto oziroma skrb za normalno telesno težo.

Najpogostejša pritožba bolnika s prekinitvami dihanja v spanju je čezmerna dnevna zaspanost in utrujenost, ki je seveda posledica motenega spanca. Težavam se pogosto pridruži jutranji glavobol, suhost ust, ki jih oseba zazna, ko se zbudi; pri nekaterih izmerimo zvišane vrednosti krvnega tlaka, drugi zaradi težav postanejo depresivni, spet drugi navajajo občutek zgage. Včasih bolnik toži, da se težje zbere. Neredko se skalijo tudi medosebni partnerski odnosi.
Z motnjami dihanja so se prvi začeli ukvarjati v bolnišnici Golnik. V njihovih prostorih imajo najsodobnejšo opremo, s katero opravljajo polisomnografsko diagnostiko (študija spanja), zdravljenje z aparatom CPAP prek nosne maske in redne kontrole bolnikov, ki te aparate uporabljajo. Bolnik mora najprej na pregled v njihovo ambulanto, kjer zdravnik oceni potrebo po »diagnostični noči v laboratoriju«.

V diagnostičnem laboratoriju se postopek pregleda začne ob 21. uri, ko pri bolniku nastavijo vse potrebne merilnike. Noč prespi tam. Zjutraj mu odvzamejo kri za potrebne preiskave in pregleda ga zdravnik, s katerim se pogovorita o izvidih in možnostih zdravljenja. Za obravnavo potrebujete napotnico, naročite pa se v pulmološko-alergološki ambulanti.

Možnosti zdravljenja teh motenj so zelo različne (operacije, aparati CPAP, ortodontski pripomočki …) in tudi različno uspešne, saj so odvisne od jakosti težav in trajanja prekinitev dihanja. Vedno pa del učinkovite obravnave predstavlja uravnavanje telesne teže.

Upam, da sem vam z odgovorom pomagala pri lažji odločitvi za zdravljenje, na podlagi katerega se vam bo zdravstveno stanje v prihodnje izboljšalo.