S partnerjem sva skupaj 5 let. Prvi 2 leti je šlo kot po maslu, nato so se začeli problemi in vsaj z moje strani nenehna razočaranja. Imava se rada, sicer ne bi vseh konfliktov najina zveza prenesla. Resnično pa ne vem, ali je to tisto pravo.
Po mojem se zelo razlikujeva, res pa je, da imava podobne poglede na življenje. Najbolj me moti, ker sem polna energije, počela bi nešteto stvari, njemu pa ni do tega.
Torej, kako veš, da “je to to”? Kdaj nehaš dvomiti? Ali iščemo le ideale iz pravljic ali kaj takšnega v resnici obstaja?
Lep pozdrav!

Metka, metka

vse obstaja, ampak zato se moramo potruditi. Zakaj se preprirata????Zakaj so razočaranja??? Zato ker pričakuješ, da bi bil tak in tak, da bi storil to in to??? KAj pa ti storiš,d a bi bilo drugače?

V življenju moraš vedno početi tisto, akr ti želiš, če bo nekdo želel to početi s teboj je to njegovo problem, če pa tega ne počne s teboj pa še ne pomeni, da ne more biti tvoj partner.

Življenje je ena sama pot. Poiskusita najti skupni cilj, ko ga bosta imela, je popolnoma vseeno če nista vedno skupaj do tega cilja, kajti vedno imamo cilj pred seboj, ampak pot je lahko popolnoma drugačna.

In bolj kot vrednost cilja, je vredna sama pot.

Bushido!

primož