KAJ JE S TEM MOŠKIM/Z MANO?! :)
Pozdravljeni!
Torej… spoznala sva se lani, na zabavi. Nič drugega kot podaljšani, če ne že kr doolgi pogledi, pogovor. Potem se nekaj mesecev nisva imela priložnosti srečat, zdej sva se pa nekajkrat pri skupnih prijateljih. Spet nič drugega kot pogledi, ki me topijo, in kak kompliment.
Je drugačen od mene; miren, zadržan,… in na njem je nekaj neznansko privlačnega. Izvedela sem, da se s puncami nekak ne znajde. Oba pa imava 30 let.
Povabil me je k sebi na žurko, in spet samo kak pogled,… Obema je očitno kr malce nerodno, sploh če je okoli naju družba.
Naslednji dan sem se pa odločila in mu poslala zahvalni:) sms, na katerega je takoj odgovoril.
In zdej… itak, da nič ne vem…
A nej vse skupaj pozabim in vsi tisti pogledi ne pomenijo nič? …Al nej počakam, da se morda kdaj le sam spomni, da se dobiva nekak sama?
Ali pa naj ga sama pokličem… pod pretvezo skupnega hobija?
Kaj pravite?
Hvala za vsa mnenja!
Jasna
Jaz ga ne bi klicala, niti SMS-a ne bi pošiljala. Če praviš, da je miren in zadržan, ga pressing lahko prestraši. Daj mu čas. Vse mu je jasno,pogledi so bili dovolj zgovorni, zdaj je on na potezi.
Mi je pa malo čudno, da te je povabil k sebi in od tega ni bilo nič. Zelo čudno.
Ne dovoli si skušnjave, da bi ti postal izziv ravno (ali le) zato, ker je tako nedostopen. Se ne splača, na slabšem boš samo ti.
Vse, kar lahko narediš, je le to, da si kje, kjer je on. Vse ostalo je njegova naloga.
Kar bi lahko naredila je, da bi ga prosila za pomoč/nasvet glede neke stvari za katero veš, da se on spozna(pri nakuopu, montiranju, popravilu)kot priložnost, da se vidita;)in se mu potem zahvališ, ga pohvališ kakšen stručko je;)…Druge korake pa mora on nakazat…Bodi potrpežljiva, ker eni pač potrebujejo več časa…
Srečno!
Če ti je resnično všeč ga pokliči oz. mu pošlji sms – povabi ga v kino, na pijačko. Če imata kakšen skupni hobi, ga povabi. Če ne bo želel it, ti bo to itak takoj jasno. Zgubit itak nimaš kaj.
Če bi jaz čakala, na mojega, takrat še fanta, bi se še danes samo gledala – no, tako pa sva že skoraj eno leto poročena 🙂 Nekateri moški so pač malce bolj sramežljivi – pa še to bolj samo na začetku.
Pa veliko sreče.
Jaz bi ti svetovala, da pojdi v akcijo. Mogoče….če je miren, zadržan- si napisala da je tvoje pravo nasprotje- torej ti si energična in spontana, se mogoče ˝boji˝stopit naprej…ok, pri teh letih se tole malce čudno sliši, ampak – ne boš vedela, če ne boš probala. Če ti je privlačen, všeč…ga povabi…tako kot ti je to svetovala Andy. Tisto o stereotipu o moških lovcih danes ne velja več tako kot nekdaj 🙂
Zivjo
Ce ti je vsec, potem ga spoznaj, ce ne bosta skupaj imas lahko novega dobrega, znanca, celo prijatelja in nimas kaj izgubit, mislim pa da ne bo ostalo samo pri tem. Cakanje in sanjanje, zakaj pa ne , vendar ne v nedogled. Vedi pa tudi, da ta fant zagotovo ni vsec samo tebi, gibljemo se v doloceni socialni mrezi. Jaz sem se pri taksnem fantu opogumila in kaj kmalu se je izkazalo da ima precej do tedaj neznanih obozevalk, ki jim moj pogum ni bil po godu. Danes je moj moz. ” od njega nikdar ne bi sla, ce ni bi bil on sam, ki bi me v to pehal” In dobro vem ” da prejokal bi noci, ce bi ugotovil, da me vec ni”. Seveda ne mislim, da bi morala takoj skocit v posteljo, spoznajta se tudi pri drugih dejavnostih ali morda najprej se pri cem drugem, ker postelja za dva, ki se imata rada ni noben problem in se zanjo vedno najde obilo casa. Skratka ne uide. Pogum, pogum. Pa psiholoske knjige in teorije pusti doma, ker moras poslusati sebe.
Pozdravljeni!
Sem se ‘opogumila’ in mu sms-irala, če pride, kaj naokoli. Se je takoj odzval in prišel.
Je bil čist drugačen, kot sem ga doselj imela priliko spoznat: klepetav, zabaven, sproščen, me je spravljal v smeh, me dražil,… in mi postal še bolj prijeten:)
(Vmes, ko sva govorila o nadlegovanju šefov, je celo povedal, kako sta ga dve podrejeni sodelavki lani skenslali in nista hoteli z njim ven… Torej le ni tako …neodoločen…?! …sicer pa ne vem, koliko časa se je odločal za ta korak…;)
Tokrat mu nisem poklanjala dolgih pogledov; mal me je zabremzalo to, da očitno le naredi korak, če želi; malo pa tudi strah, da se ne bi počutil pod pritiskom, al kaj jst vem:)
No, po cca 4 urah je odšel. Sva sam še izmenjala vljudnostne fraze:), in ker službeno odhaja v kraj, kjer imajo dobre tortice, sm rekla, da itak da gre sam zarad tortic tja.
In pravi, da na tortice bo pa raj k men prišel…enkrat za žur sm namreč nardila eno torto, ki mu je bila všeč…
In je odšel…
Če ne mi ne bi bil res tok nekej posebnega, bi šla lažje naprej… ne glede na to, ali je ‘počasen’ ali pa mu pač nisem všeč al kar koli, in mu je samo fajn v moji družbi. Ne pa da se sprašujem, analiziram,…
Tako pa …
Kakor koli že, se pa bova še srečevala, ker imava skupne prijatelje s skupnimi hobiji.
Hvala vam še za kako mnenje, pa prijetne pomladne dneve!
Jasna
hej, hej ljubljančanka….
sem ti že na prvo pisanje hotela isto odgovorit, kot ti bom povedala danes, le da nisem bila čist prepričana oz. ti nisem hotela volje jemat.
lej, mene je moj stari naučil nekaj, kar je zelo pomembno in se je do zdaj (stara sem skoraj 100 let, ha! -on the inside-) vedno potrdilo: Tipček, ki se je dovolj oz. zares zagrel zate, bo do tebe našel pot! Sam, brez pomoči, pa naj je videt še tako nebogljen….
Tega tvojga ti na žalost ne uanimaš tolk, kot on tebe.
Saj s tem ni nič narobe, samo poglej stvari v pravi luči, pa se pol odločaj, nehaj maštat o njem v smislu, da je že napol mrtev od ljubezni do tebe, ampak bogi še vedno ne ve, kako naj se te loti… in nehaj se truditi s signalizacijo, povedala in pokazala si več kot dovolj.
veselo pomlad in dobra sončna očala ti želim!
KC
Draga Jasna,
meni se zdi v redu, da ste mu poslali sms in sta se videla. S tem ste mu dali jasno sporočilo, da si želite biti v njegovi družbi in vam je mar zanj. Sedaj pa pustite, da se on odzove in vas kam povabi. No, morda sta medtem že skupaj jedla tortice 🙂
Oglasite se, kako vam(a) gre!